Jedro

Nezadovoljstvo stranke z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeravno gre strankino nezadovoljstvo tako daleč, da je proti državi vložila tožbo zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodišča v predhodno obravnavanih zadevah oziroma je v zvezi s predhodnimi postopki vložila kazensko ovadbo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom IV P 371/2013 zaupalo mladoletni hčerki predlagatelja in nasprotne udeleženke A. in B. B. v varstvo in vzgojo materi, s sklepom IV P 1044/2015 pa je uredilo stike med mladoletnima otrokoma in njunim očetom.

2. Oče je 5. 5. 2020 na sodišče vložil predlog za spremembo zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, preživnine in stikov.

3. Oče (v nadaljevanju: predlagatelj) je 3. 7. 2020 pri sodišču podal predlog za prenos krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru na drugo sodišče oziroma delegacijo sodišča in predlagal izločitev vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru. V predlogu navaja, da je vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo za plačilo odškodnine zaradi nepoštenega sojenja pri odločanju o vzgoji in varstvu otrok pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. IV P 622/2015, v kateri je odločala okrožna sodnica C. C., ki sodi tudi v predmetni zadevi. Navaja še, da Specializirano državno tožilstvo preiskuje delo Okrožnega sodišča v Mariboru tudi v zadevah IV P 371/2013, IV P 622/2015 in IV P 1044/2015, v katerih je sodila sodnica D. D., v zadevi N 20/2015, v kateri je sodila sodnica E. E., in v zadevi predkazenskega postopka, v kateri sta sodelovala sodnika F. F. in G.G. Glede na to primarno predlaga delegacijo pristojnosti in predlaga izločitev vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru, saj se mu poraja utemeljen dvom v nepristranskost in poštenost sojenja. Podredno predlaga izločitev sodnic C. C., E. E. in D. D..

4. Predlog ni utemeljen.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 67. členu določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP morajo zadevati celotno sodišče, ne le posameznega sodnika. Dvom o sodnikovi nepristranskosti je lahko razlog za njegovo izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, je (šele) to razlog za nujno delegacijo, ne pa razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti.

7. „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Razlikovati je treba subjektivno nepristranskost zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, in objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Nezadovoljstvo stranke z odločitvami pristojnega sodišča v drugih zadevah ne spada med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti, čeravno gre strankino nezadovoljstvo tako daleč, da je proti državi vložila tožbo zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodišča v predhodno obravnavanih zadevah oziroma je v zvezi s predhodnimi postopki vložila kazensko ovadbo. Za odpravo domnevnih materialnopravnih napak in nezakonitosti v postopku ima stranka na voljo prav v ta namen predvidena pravna sredstva, in ta, kot je razvidno iz predloga, predlagatelj tudi izkorišča. 8. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo zavrnilo kot neutemeljen.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).