Jedro

Objekt ni opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem le, kolikor mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje tožeči stranki odmeril komunalni prispevek v skupnem znesku 9.547,93 EUR, ki ga je dolžna plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 17. 10. 2011, dopolnjeno dne 8. 12. 2011, zaprosila za odmero komunalnega prispevka za novogradnjo enodružinske hiše na parc. št. 3315/1 k.o. A. po projektni dokumentaciji Pgd št. DG-44/2010 z datumom oktober 2011, ki jo je izdelal B.B. s.p. V nadaljevanju navaja, da upoštevaje površino gradbene parcele 498,00 m2 in površino objekta glede na to, da je območje gradnje opremljeno s posamezno komunalno opremo, cesto, vodovodnim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem, javno razsvetljavo in s službo za ravnanje z odpadki, upoštevaje Odlok o podatkih in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Šempeter-Vrtojba, znaša komunalni prispevek 9.547,93 EUR.

Župan Občine Šempeter-Vrtojba je z odločbo št. 03201-1/2012-2 z dne 3. 2. 2012 zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo smiselno zatrjevala in z listinami dokazovala, da je v zvezi s predvidenim objektom urejena zgolj komunalna infrastruktura primarnega omrežja kanalizacije, med tem ko je sekundarno omrežje kanalizacije morala sama urediti, enako velja pa tudi za izboljšanje dela javnega cestnega omrežja, potrebnega za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka je morala zaradi priključitve njene parcele na javno cestno omrežje, to je parc. št. 3315/4 k.o. A. skleniti sporazum s stanovalci bloka na naslovu ... in z C.C., kateri je morala plačati tudi odškodnino v višini 4.800 EUR ter na meji parc. št. 3321/3 in 3321/2, obe k.o. A., zgraditi mejni zid v enaki izvedbi kot je bil dosedanji, ki je ograjeval parceli. Nadalje je morala odstraniti nadstreške stoječe na javnem cestnem omrežju parc. št. 3321/2 oziroma 3091/1 zato, da je sploh lahko uredila pretočnost tega dela cestnega omrežja in usposobila do tedaj neprevozno pot. Glede na to, da pot ni bila prevozna po zatrjevanju tožeče stranke, objekt, ki je predmet tega postopka ni bil opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem, zaradi česar bi jo morala tožena stranka oprostiti plačila komunalnega prispevka za sekundarno cestno omrežje. Tožeča stranka je s plačilom odškodnine C.C. zagotovila, da so sosedje opustili posest nepremičnin in ji omogočili izvedbo priključka na javno infrastrukturo, torej je opravila dejanja, ki bi jih morala izvesti tožena stranka. Zaradi tega je nastal pravni položaj iz tretjega odstavka 4. člena Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šempeter-Vrtojba, in ni dolžna plačati prispevka za sekundarno cestno omrežje. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi v delu, ki se nanaša na izračun komunalnega prispevka za sekundarno omrežje cest C 2 v višini 3.210,57 EUR in ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri razlogih obrazložitve izpodbijane upravne odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje ter dodatno navaja, da parc. št. 3091/1 in 3321/2, obe k.o. A. nista javno dobro, niti javna cesta ali javna pot, saj nista vključeni v Odlok o kategorizaciji javnih cest in kolesarskih poti v Občini Šempeter-Vrtojba. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno ima gradbena parcela tožene stranke dostop do kategorizirane javne poti LK 414344, preko že navedenih parcel, ki sta v lasti tožene stranke in je na njih s pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 18. 1. 2010 in aneksom k tej pogodbi z dne 30. 11. 2011, le pridobila služnost peš hoje in vožnje z osebnimi in tovornimi vozili.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V zadevi je sporna upravičenost tožene stranke do obračuna komunalnega prispevka za urejeno sekundarno cestno omrežje.

V skladu s tretjim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) se komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šempeter-Vrtojba (v nadaljevanju Odlok) v tretjem odstavku 4. člena, ki določa dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo določa, da je vsak predvideni objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem, če je iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja razvidno, da se zanj lahko izvede priključek na obstoječo javno omrežje. Le kolikor mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja, objekt ni opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem.

Iz projektne dokumentacije, ki je del upravnega spisa izhaja, da je dovoz na za sporno novogradnjo obstoječ in poteka preko iz parc. št. 3315/4 na investitorjevo parcelo s parc. št. 3315/1 k.o. A. Iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki jih je izdala tožena stranka dne 26. 10. 2010 pa tudi izhaja, da je izvedba priključka na obstoječe javno cestno omrežje mogoča in dovoljenja, zato za pridobitev gradbenega dovoljenja tožeči stranki ni bilo treba zgraditi ali izboljšati dela javnega cestnega omrežja. Glede na navedeno tudi po mnenju sodišča ugovori tožeče stranke, da gradbena parcela tožeče stranke ni opremljena s sekundarnim cestnim omrežjem, niso utemeljeni.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je tožena stranka lastnica parc. št. 3315/4, 3321/2 in 3091/1 k.o. A. na katerih je bila zaradi priključitve na sekundarno omrežje ustanovljena stvarna služnost poti-peš hoje in vožnje z osebnimi in tovornimi vozili v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča na parc. št. 3315/1 k.o. A., ki je last tožeče stranke. Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka sicer lastnica navedenih služečih parcel, ki pa ne prestavljajo sekundarnega cestnega omrežja, zato spori oziroma razmerja, ki jih je imela tožeča stranka z drugimi služnostnimi upravičenci oziroma uporabniki teh parcelah na samo odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati, saj ima gradbena parcela tožeče stranke preko navedenih parcel, na katerih je bila ustanovljena stvarna služnost le dostop do kategorizirane javne poti LK 414344 in zatrjevani posegi tožeče stranke na služnostnih parcelah nikakor ne morejo predstavljati izboljšanja javnega mestnega omrežja, kot zmotno meni tožeča stranka.

ZPNačrt sicer v 78. členu omogoča dogovor med občino in investitorjem, da bo ta sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Le v tem primeru se glede na določilo četrtega odstavka istega člena šteje, da investitor v naravi plača komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme s tem, ko nosi stroške izgradnje komunalne opreme, ki jo zgradi sam. Dolžan pa je plačati še ostali del komunalnega prispevka, če se obremeni že zgrajeno komunalno opremo, na katero priključi komunalno opremo, ki jo sam investira. Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ter iz zatrjevanja tožeče stranke ne izhaja, da bi obstajal dogovor med tožečo in toženo stranko o gradnji sekundarnega cestnega omrežja, zato so tudi iz tega razloga ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na zatrjevane stroške v zvezi z ureditvijo preko služečih parcel neutemeljeni.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.