Up-37/93

5/7-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe pritožnice na seji senata dne 5. 7. 1995

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 202/91 z dne 17. 10. 1991 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru št. Cp 841/90 z dne 30. 10. 1990 in sklepom Temeljnega sodišča v Kopru št. P 97/87 20. 7. 1990 se zavrže.

2.Ustavna pritožba iste pritožnice zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 666/92 z dne 28. 1. 1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 802/92 z dne 5. 10. 1992 in sodbo Temeljnega sodišča v Kopru št. P 22/92 z dne 6. 7. 1992 se ne sprejme v obravnavo.

3.Ustavna pritožba iste pritožnice zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 594/92 z dne 9. 7. 1992 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Kopru št. P 337/88 z dne 18. 3. 1992 se zavrže.

O r a z l o ž i t e v

Pritožnica meni, da so ji z izpodbijanimi akti, navedenimi v 1. točki izreka sklepa, kršene njene ustavne pravice, zlasti pravica do enakosti pred zakonom, načelo pravičnosti in enakopravnosti ter pravica do socialne varnosti.

Ustavno pritožbo je uvedla veljavna ustava, ki je bila razglašena in je pričela veljati 23. decembra 1991. Do uveljavitve Ustave pravni red Republike Slovenije ni poznal tega instituta. Po določbi 82. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je ustavna pritožba dovoljena zoper posamične akte, ki so bili izdani po uveljavitvi Ustave. Glede na to, da je izpodbijani sklep št. II Ips 202/91 Vrhovno sodišče izdalo dne 17. 10. 1991, torej pred uveljavitvijo Ustave, je bilo treba ustavno pritožbo zoper ta sklep v zvezi s sklepoma nižjih sodišč kot nedovoljeno zavreči.

2.aV pravdni zadevi št. P 22/92 z dne 6. 7. 1992 je Temeljno sodišče v Kopru na podlagi tožbe Franja Nemca odločilo, da se zakonska zveza, sklenjena leta 1976 med tožnikom Franjem Nemcem in pritožnico, razveže. Istočasno je odločilo, da se nedoletni hčerki razvezanih zakoncev dodelita v varstvo in vzgojo pritožnici, očetu otrok Franju Nemcu pa naložilo plačilo mesečne preživnine v višini 20.000.00 SIT za Tanjo ter 18.000,00 SIT za Matejo, in to od 6. 7. 1992 dalje. S tem je sodišče nadomestilo obveznost Franca Nemca, ki jo je imel iz naslova preživnine na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Kopru št. P 337/88 z dne 18. 3. 1992 od 20. 11. 1987 dalje. Zoper sodbo se je pritožnica pritožila, Višje sodišče v Kopru pa je njeni pritožbi deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v izreku o preživnini tako, da je tožniku naložilo plačilo preživnine za Tanjo Nemec 25.000,00 SIT, za Matejo Nemec pa 23.000,00 SIT.

Pritožnica je proti sodbi Višjega sodišča v Kopru vložila revizijo. Revizijsko sodišče je njeno revizijo v delu, ki se je nanašal na razvezo zakonske zveze, zavrglo, ker je v skladu s 76. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 14/89 - v nadaljevanju: ZZZDR) z revizijo ni mogoče izpodbijati. Reviziji proti izreku o preživnini je Vrhovno sodišče ugodilo in sodbo drugostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je Franja Nemca kot tožnika obvezalo plačevati preživnino za preživljanje nedoletne Tanje Nemec v znesku 30.000,00 SIT mesečno, za preživljanje nedoletne Mateje Nemec pa v znesku 25.000,00 SIT mesečno.

Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 666/92 z istih razlogov, kot so navedeni v zvezi s citirano sodbo tega sodišča II Ips 202/91. V tej zvezi navaja, da se z razvezo ne strinja in predlaga, da se sklep revizijskega sodišča o zavrženju revizije ter sodba pritožbenega sodišča oziroma sodba Temeljnega sodišča v Kopru v delu, s katerim je odločeno o razvezi zakonske zveze, razveljavi. V delu, v katerem je sodišče odločilo o preživnini, pa naj po predlogu pritožnice sodba ostane nespremenjena. Franjo Nemec naj bi bil po trditvah pritožnice psihični bolnik, zato naj sodišče hkrati z razveljavitvijo sodbe o razvezi zakonske zveze odloči, da do izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja živi ločeno od družine. Če sodišče njenemu zahtevku ne bi ugodilo, pritožnica predlaga razveljavitev sodbe v delu, ki se nanaša na razvezo zakonske zveze. Omogoči naj se ji sporazumna razveza ter v tej zvezi ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja. Sodišče naj ji kot zakoniti zastopnici otrok prisodi še dodatek k že določeni preživnini v višini 500 DEM, ki bi ga moral Franjo Nemec plačevati dvakrat na leto za vsako hčerko.

Ustavna pritožba pritožnice se torej nanaša le na sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije in na izrek sodbe Višjega oziroma Temeljnega sodišča v Kopru o razvezi zakonske zveze med pritožnico in Franjem Nemcem.

Iz pritožničine vloge posredno izhaja, naj bi ji bila v razveznem postopku kršena ustavna pravica enakega varstva pravic, ker naj bi sodišče zakonsko zvezo med njo in Franjem Nemcem razvezalo, ne da bi pritožnica kot tožena stranka v postopku sodelovala in uveljavila svoje ugovore.

2.bNa podlagi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži potem, ko je pritožnik izčrpal vsa pravna sredstva. Rok za vložitev ustane pritožbe je v skladu z 52. členom ZUstS 60 dni od dneva, ko je pritožniku bil vročen posamičen akt, ki ga izpodbija.

Sodbe Temeljnega sodišča v Kopru št. P 22/92 z dne 6. 7. 1992, potrjene s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 802/92 z dne 5. 10. 1992, v delu, v katerem je sodišče razvezalo zakonsko zvezo med pritožnico in Franjem Nemcem, pritožnica ni mogla izpodbijati z revizijo, ker jo 76. člen ZZZDR izključuje. Z odločitvijo drugostopenjskega sodišča o pritožničini pritožbi je torej pritožnica izčrpala vsa pravna sredstva. Zoper pravnomočno sodbo o razvezi zakonske zveze bi lahko pritožnica v skladu z 51. in 52. členom ZUstS v roku 60 dni od dneva, ko ji je bila vročena sodba Višjega sodišča v Kopru št. Cp 802/92 z dne 5. 10. 1995, vložila ustavno pritožbo, kar pa ni storila.

Ker pa je ZUstS, ki je določil rok za vložitev ustavne pritožbe, stopil v veljavo 2. 4. 1994, torej po tem, ko je pritožnica vložila ustavno pritožbo (18. 8. 1993), je šteti, da je bila njena vloga, s katero izpodbija citirano pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, št. P 22/92 z dne 6. 7. 1992 o razvezi zakonske zveze, vložena pravočasno.

Po 53. členu Ustave zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej ter v družini ureja zakon.

Po 65. členu ZZZDR sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je iz kakršnegakoli vzroka nevzdržna. Po 66. členu tega zakona velja za postopek razveze zakonske zveze Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), če ZZZDR nima glede razveze posebnih določb.

V skladu z 295. členom ZPP se obravnava opravi tudi v primeru, ko na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride toženec, pa ni pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Razvezni postopek torej poteka v skladu z ZZZDR in ZPP. Po določbah teh zakonov zadostuje, da se dokaže nevzdržnost zakonske zveze, ne glede na vzrok. Zakonca sta po citiranem ustavnem določilu enakopravna in zadostuje, da se sodišče v dokaznem postopku prepriča, da je zakonska zveza nevzdržna za tistega zakonca, ki razvezo zahteva. Ali bo sodišče opravilo glavno obravnavo, na kateri ugotavlja nevzdržnost zakonske zveze, v odsotnosti tožene stranke, ali pa jo bo preložilo, je odvisno od tega, ali je z dokazi in svojo izpovedjo tožnik sodišče prepričal o obstoju vzroka nevzdržnosti zakonske zveze, ki pa je lahko povsem subjektivne narave.

Temeljno sodišče v Kopru je na podlagi tožbenega zahtevka Franja Nemca v nenavzočnosti pritožnice kot tožene stranke njuno zakonsko zvezo razvezalo in v istem postopku po uradni dolžnosti odločilo o preživnini, ki jo je dolžan Franjo Nemec plačevati za nedoletni hčerki.

Pritožnica je bila na narok za glavno obravnavo, na kateri je sodišče obravnavalo in odločalo o razvezi zakonske zveze, pravilno povabljena. Postopka se pritožnica ni udeležila, izostanka pa pravočasno ni opravičila. V pisnih vlogah je sodišču sporočila, da se z razvezo ne strinja, iz vlog pa je sodišče zaključilo, da se razveznega postopka ne namerava udeležiti. Sodišče je zato sprejelo sklep, da bo obravnavo opravilo v njeni nenavzočnosti, po obravnavi pa je razsodilo, da se zakonska zveza med pritožnico in Franjem Nemcem razveže.

Prvostopenjsko sodišče je po oceni Ustavnega sodišča imelo zadosti pisnih dokazil za meritorno odločitev. Pritožnica izostanka z glavne obravnave ni pravočasno opravičila. Dana ji je bila možnost, da v pravdi sodeluje, česar pa ni izkoristila.

Pritožnica kot tožena stranka v pravdi ni imela sodelovalne dolžnosti. Za razsojo o tožbenem zahtevku je zato sodišču zadostovalo, da je ugotovilo, ali je zakonska zveza nevzdržna za tožnika Franja Nemca.

V primeru, ko bi bil pritožničin izostanek z naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče razsodilo, da se zakonska zveza med njo in Franjem Nemcem razveže, objektivno opravičljiv, bi v skladu z ZPP lahko sodišču predlagala vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storila.

Po oceni Ustavnega sodišča ni bila kršena pritožničina pravica do enakega varstva pravic ne v razveznem in ne v pritožbenem postopku, zato njene vloge ni sprejelo v obravnavo.

Ker pritožničin zahtevek po dodatku k preživnini ni bil zajet v tožbenem zahtevku pred prvostopenjskim sodiščem, ne more biti predmet obravnave ustavne pritožbe, zato Ustavno sodišče tudi v tem delu pritožničine pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

3.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija tudi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp. 594/92 z dne 9. 7. 1992 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Kopru št. P 337/88 z dne 18. 3. 1992. V pravdni zadevi P 337/88 je Temeljno sodišče v Kopru še pred razvezo zakonske zveze med pritožnico in Franjem Nemcem odločilo o preživninski obveznosti Franja Nemca do njunih mladoletnih otrok Tanje in Mateje Nemec ter o preživnini in verzijskem zahtevku pritožnice kot tretje tožnice v pravdi. Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča se je pritožnica pritožila, Višje sodišče v Kopru pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo Temeljnega sodišča v Kopru. Revizije zoper to sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 594/92 z dne 9. 7. 1992 pritožnica ni vložila.

4.Po citiranem 51. členu ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Glede na to, da pritožnica z opustitvijo revizije zoper navedeno sodbo ni izčrpala vseh pravnih sredstev, niso izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji za vložitev ustavne pritožbe, zato jo je bilo treba na podlagi 55. člena ZUstS zavreči.

Senat ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega in drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana dr. Lojze Ude in Franc Testen.

Predsednik senata mag. Janez Snoj