Jedro

Upoštevaje sprejeto pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident za to, da izkaže pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik po odvetniku dne 28. 8. 2009 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s pomembnim pravnim vprašanjem. Navaja, da ni zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, zato se ga ne more šteti za lastnika domnevno nedovoljene gradnje. Sodišče je v tem delu materialno pravo uporabilo napačno, zato ima interes, da o tem pomembnem pravnem vprašanju odloči Vrhovno sodišče. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 9. 2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 13. 3. 2006, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora za nedovoljen poseg v prostor – počitniško hišico na parc.št. ... k.o. ..., plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v skupnem znesku 478.851,00 SIT.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08 z dne 3.6.2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede tega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Pomembno pravno vprašanje je treba po dikciji ZUS-1 presojati glede na vsebino obravnavane zadeve. Upoštevaje sprejeto pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim dostavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Navedenega standarda pa revident v obravnavanem primeru ni izpolnil. Spornega pravnega vprašanja ni konkretno opredelil, niti ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno. Iz njegove navedbe, da je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo, ker da ni zemljiškoknjižni lastnik zemljišča in zato tudi ni lastnik nedovoljene gradnje, ni mogoče ugotoviti, katero naj bi bilo glede na vsebino obravnavane zadeve pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločilo. Navedel niti ni pravnega pravila, ki naj bi bilo z izpodbijano odločitvijo kršeno. Če pa meri na 150. člen ZGO-1 je v njem jasno določeno, da se nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora naloži v plačilo investitorju nedovoljenega posega v prostor (kar je bila pravna podlaga tudi v tem primeru, pri čemer tožnik ne zanika, da bi bil investitor nelegalnega posega v prostor) oziroma lastniku takega objekta, če pa tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšen poseg.

7. Ker revident zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.