Jedro

V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki spremeni tako, da se zavrne predlog druge tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov.

Druga tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 105,26 EUR (sto pet 26/100) pritožbenih stroškov v 15 dneh.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej ugotovilo, da se zaradi umika tožbe zoper drugo toženo stranko postopek zoper njo ustavi. Nato je odločilo, da je tožeča stranka dolžna v 15-ih dneh povrniti drugi toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 416,95 EUR.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in navaja, da se ne strinja z odločitvijo v delu, kjer je sodišče prve stopnje naložilo, da mora v 15-ih dneh povrniti drugi toženi stranki pravdne stroške v znesku 416,95 EUR. Stroški so posledica napačne presoje sodišč, saj je okrožno sodišče šele s sklepom St 155/2007 z dne 30.10.2008 tožečo stranko pravilno napotilo na pravdo. Sicer pa so stroški odmerjeni tudi previsoko.

Na pritožbo je druga tožena stranka odgovorila in predlagala, da jo sodišče druge stopnje zavrne.

Pritožba je utemeljena, čeprav iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožba. Te razloge je sodišče druge stopnje upoštevalo uradoma v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava.

Druga tožena stranka je odvetnik. Odvetnik pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči (prim. 1. odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu – ZOdv). Po 1. odstavku 17. člena istega zakona je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec, tako nima pravice do povračila stroškov po Odvetniški tarifi. Seveda ni ovire, da tudi odvetnik pooblasti drugega odvetnika za zastopanje. Vendar pa mora biti pooblastilo jasno in nedvoumno.

V konkretni zadevi je bil odgovor na tožbo (red. št. 4, list. št. 8) s strani druge tožene stranke vložen tako, da sta na vlogi podpisana sam toženec, ki je na vlogo dal svoj žig in podpis kot odvetnik (16. člen ZOdv) in odvetnik dr. D. T. iz iste odvetniške pisarne.

V spisu je pod prilogami B1 pooblastilo z dne 22.9.2008, s katerim dr. J. T. kot odvetnik (žig in podpis na pooblastilu) pooblašča: svojo odvetniško družbo, samega sebe in odvetnika dr. D. T. iz iste odvetniške pisarne za zastopanje.

Drugi toženec tako ni jasno in nedvoumno izkazal, da ga zastopa odvetnik, če je odgovor na tožbo vložil tudi sam v svojstvu odvetnika.

Drugemu tožencu tako v lastni zadevi odvetniški stroški ne gredo. Koga je pravzaprav drugi toženec pooblastil za zastopanje v tej zadevi, ni jasno. Četudi bi se štelo, da odvetnik dr. D. T. zastopa drugega toženca v tej zadevi, pa drugemu tožencu odvetniški stroški ne gredo za to, ker je na tožbo odgovoril tudi sam. Morebitni stroški odvetnika dr. D. T. torej niso stroški, ki bi bili potrebni za pravdo (1. odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku).

Pritožbi je bilo tako treba ugoditi in sklep o stroških spremeniti tako, da se predlog za povrnitev stroškov zavrne, kajti po povedanem je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o povrnitvi stroškov postopka (3. točka 365. člena ZPP in 1. odstavek 366.a člena).

Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu gredo pritožbeni stroški, ki jih sodišče druge stopnje odmerilo v skladu s predlogom, Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah v znesku 105,26 EUR (sestava pritožbe 100 točk – procesni sklep, 2 točki materialni stroški in 20 točk 20 % DDV ter 49,26 EUR sodna taksa, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR). To hkrati pomeni, da mora drugi toženec sam kriti stroške odgovora na pritožbo.