Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z navzočnostjo na glavni obravnavi je stečajni upravitelj prevzel pravdo, zato je sodišče utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Sklep o nadaljevanju bi moralo vročiti nasprotni stranki.
Zato bi moralo narok preložiti in ne na istem naroku odločiti, da je tožba umaknjena, ker se tožeča stranka naroka ni udeležila.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek zaradi umika tožbe, ker je štelo, da je do umika tožbe prišlo, ker se tožeča stranka ni udeležila prvega naroka za glavno obravnavo. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev pravdne stroške.
Proti sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da ni bilo pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa, saj postopek ni bil nadaljevan skladno z določilom 215. člena ZPP.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je s sklepom, izdanem na glavni obravnavi pravdni postopek nadaljevalo (glej zapisnik o naroku z dne 9.3.1993) in je zato, ker tožeče stranke na tem naroku ni bilo, štelo tožbo za umaknjeno.
Ne drži sicer pritožbeni očitek, da stečajni upravitelj ni prevzel pravde. Stečajni upravitelj se je udeležil prvega naroka za glavno obravnavo dne 9.3.1993 (glej zapisnik na list. št. 17) in je torej s tem prevzel pravdo. Toda ne glede na to, je bila v postopku na prvi stopnji storjena pritožbeno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 215. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je sklep o nadaljevanju postopka sprejelo na glavni obravnavi, na kateri tožeče stranke ni bilo in ker je tožeča stranka tista, ki ni predlagala nadaljevanja postopka, bi sodišče prve stopnje moralo sklep o nadaljevanju postopka vročiti njej (5. odst. 215. čl. ZPP). Sodišče bi moralo zato narok preložiti in tožeči stranki vročiti sklep o nadaljevanju postopka ter šele po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka določiti glavno obravnavo in odločiti o zahtevku samem.
Zaradi zgoraj navedene kršitve določb pravdnega postopka je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP).