Jedro

Glede na vse navedeno, ob vseh poskusih vročitve, ko je obtoženec prejel vabila za predobravnavni narok dne 25.11.2024, pa tudi za dne 27.5.2024 in 1.7.2024 (o katerih je bil nenazadnje že ustno obveščen), pa ni prišel na nobenega od teh narokov in izostanka ni opravičil, tudi višje sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da to zadostuje za sklepanje o očitnem izmikanju postopku, ki je v zadostni meri izkazano.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v skladu z drugim odstavkom 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obtoženca odredilo pripor zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na predobravnavnem naroku. Pripor po tem sklepu traja od dneva in ure prijetja obtoženega A. A. do objave sodbe, če ni prej odpravljen, najdlje pa mesec dni.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje obtoženčev zagovornik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče sledi pritožbi ter odrejeni pripor odpravi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po določbi drugega odstavka 307. člena ZKP sme sodišče zoper obdolženca, ki je bil v redu povabljen, se pa očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, za pripor pa ni nobenega od razlogov iz 201. člena ZKP, odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzočnost na glavni obravnavi. Določbe o odreditvi pripora za zagotovitev navzočnosti se smiselno uporabljajo tudi za zagotovitev navzočnosti na predobravnavnem naroku (tretji odstavek 285.b člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 307. člena ZKP). Eden od pogojev za odreditev pripora po navedenem drugem odstavku 307. člena ZKP je, da je bil obdolženec v redu povabljen na glavno obravnavo, to pa pomeni, da mu je bilo poslano vabilo s predpisano vsebino in opozorili in mu je bilo tudi pravilno ter pravočasno vročeno. V tem primeru sme pripor trajati do objave sodbe, najdlje pa mesec dni. Sodišče prve stopnje je v pritožbeno izpodbijani odločitvi ugotovilo obstoj utemeljenega suma, okoliščine, ki kažejo na obtoženčevo izmikanje prihodu na predobravnavni narok, ki je v tej zadevi obligatoren ter neogibnost in sorazmernost pripora.

5.Ob pritožbeno neizpodbijanem obstoju utemeljenega suma, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v kazenskem spisu po pravnomočnosti obtožnice ni podatkov o morebitnih novih okoliščinah, ki bi lahko spremenile zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja tega dokaznega standarda, ki se zahteva za odreditev pripora.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem sklepu kronološko povzelo dogajanje v obravnavni kazenski zadevi, glede poskusov vročitve vabil na razpisane predobravnavne naroke.

7.Iz podatkov spisa izhaja, da je bil obtoženec preko zaporov v Nemčiji pravilno vabljen na predobravnavni narok dne 18.3.2024 ( vročilnica v slovenskem jeziku na l. št. 247). Na tem predobravnavnem naroku je sodeloval preko videokonference, vendar je bil narok preložen, zaradi zagotovitve pravice do obrambe, in sicer na dan 27.5.2024 in 1.7.2024, kar je obtoženec vzel na znanje. Vabilo za dne 27.5.2024 in 1.7.2024 je tudi izkazano (vročeno mu je bilo v Romuniji, na naslov, ki ga je sam navedel na tem naroku, vročilnica pripeta k l. št. 243), vendar na ta naroka ni pristopil, izostanka pa ni opravičil.

8.Nadalje iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov izhaja, da je bil obtoženec pravilno in pravočasno vabljen tudi na narok dne 25.11.2024, preko pristojnega romunskega organa, po zaprosilu za mednarodno pravno pomoč (na naslovu, ki ga je sam navedel na naroku dne 18.3.2024, namreč več ni prejemal pisanja, zato je bilo potrebno vročanje preko pristojnih organov). Na narok ni pristopil in izostanka ni opravičil. V spisu pa se nahajajo prevodi pisanj romunskih organov, da mu je bilo pisanje vročeno 14.11.2024 (prevedena vročilnica na l. št. 290). Zagovornikove pritožbene navedbe, da so vročilnice, s katerimi se izkazuje pravilna vročitev vabil na predobravnavni narok v tujem jeziku (romunščini) in da sodišče ne pojasni, kako si je tolmačilo vsebino teh vročilnic (kar naj bi posebej veljalo za predobravnavni narok z dne 25.11.2024), so torej, glede na navedeno, v nasprotju z listinami v spisu. V spisu se namreč nahaja prevod listin (vročilnice) v slovenščino, iz katerih izhaja, da je bilo vabilo za predobravnavni narok dne 25.11.2024 vročeno obtožencu dne 14.11.2024, torej mu je bilo vabilo pravilno ter pravočasno vročeno.

9.Glede na vse navedeno, ob vseh poskusih vročitve, ko je obtoženec prejel vabila za predobravnavni narok dne 25.11.2024, pa tudi za dne 27.5.2024 in 1.7.2024 (o katerih je bil nenazadnje že ustno obveščen), pa ni prišel na nobenega od teh narokov in izostanka ni opravičil, tudi višje sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da to zadostuje za sklepanje o očitnem izmikanju postopku, ki je v zadostni meri izkazano. O možnosti odreditve pripora za zagotovitev nenavzočnosti je bil obtoženec tudi obveščen (pravni pouk o tem, da se bo lahko zoper obtoženca, če se brez opravičenega razloga naroka ne bo udeležil, odredila privedba ali pripor, je tudi sestavni del vabila na predobravnavni narok). Četudi iz dopisa romunskih organov z dne 15.1.2025, prejetega dne 4.2.2025, jasno ne izhaja, ali mu je bilo vabilo za narok dne 3.2.2025 vročeno, na kar opozori zagovornik, to ob vsem zgoraj navedenem, ko so bili že prej kar trikrat podani pogoji za opravo predobravnavnega naroka, pa obtoženec nanje neopravičeno ni prišel, ne vpliva na ugotovitev, da očitno na razpisane naroke ne želi pristopiti in da se izogiba postopku. Zagovornikove trditve, da še niso izpolnjeni pogoji za odreditev pripora, so tako neutemeljene.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je podana sorazmernost med odrejenim priporom in posegom v obdolženčevo osebno svobodo ter da drugače njegove navzočnosti ni mogoče zagotoviti. Že iz prakse Vrhovnega sodišča (VSRS Sodba XI Ips 44375/2017) izhaja, da je z določitvijo ukrepa za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti po drugem odstavku 307. člena ZKP že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med dolžnostjo države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga predstavlja pripor. Na podlagi prej navedenih okoliščin je prvostopenjsko sodišče tudi utemeljeno presodilo, da se je obtoženec, ki je bil seznanjen, da zoper njega poteka kazenski postopek, očitno izmikal udeležbi na predobravnavnem naroku in da njegove udeležbe ni mogoče doseči z odreditvijo milejših ukrepov - z vabili ali prisilno privedbo, ki iz Romunije ni možna. Ob upoštevanju, da se mu očitata dve kaznivi dejanji, posilstvo in nasilništvo, ki sodita med hujši kaznivi dejanji zoper spolno nedotakljivost in javni red, za kateri sta predpisani visoki zaporni kazni - za posilstvo celo višja, kot jo ugotovi prvostopenjsko sodišče, in sicer od 1 do 10 let zapora (in ne od 6 mesecev do 5 let), je torej odreditev pripora neogiben in sorazmeren ukrep, da se na ta način zagotovi navzočnost obtoženca na tem procesnem dejanju sodišča.

11.Upoštevaje vse navedeno se pritožbene navedbe izkažejo kot neutemeljene, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in zakonita. Ker pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

12.Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora, odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 307, 307/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.