Jedro

Sodišče je s sodbo zavrnilo obtožbo v zadevi, v kateri želi tožnik dodelitev drugega odvetnika, na podlagi umika obtožnega predloga in odpovedani pravici do pritožbe. Zato v tej zadevi ni razumnega razloga za nadaljnje vodenje postopka, kar pomeni, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za pridobitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločila, da se zahteva prosilca A.A. za razrešitev odvetnice B.B. in za dodelitev drugega odvetnika zavrne in v 2. točki odločila, da prosilcu A.A. 10. 11. 2009 preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči po odločbi Bpp 717/2009 z dne 27. 10. 2009. Pojasnila je, da je bila prosilcu s prej navedeno odločbo odobrena izredna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, v kazenski zadevi prosilca kot oškodovanca in tožilca zoper C.C., zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti (K 10/2006 Okrajnega sodišča v Šentjurju). Odvetnica, ki je bila prosilcu dodeljena za nudenje BPP v tej zadevi, je sodišču 10. 11. 2009 predložila izpolnjeno napotnico s stroškovnikom in pojasnila, da šteje svoje storitve v tej zadevi za zaključene, ker je po zaslišanju obeh strank CSD ..., skrbnik prosilca, umaknil obtožni predlog, obdolženec pa se je stroškom odpovedal, zaradi česar je zadeva z zavrnilno sodbo zaključena. Nadalje je tožena stranka ugotovila, da je prosilec 13. 11. 2009 predlagal izločitev odvetnice B.B. in predlagal, da se mu v vseh nadaljnjih zadevah dodeli drug odvetnik. Odvetnica je v odgovoru na prosilčevo prošnjo za razrešitev predlagala tudi sama, da se jo razreši nudenja BPP prosilcu v vseh zadevah, v katerih mu je bila dodeljena, oziroma, da njegovi zahtevi ne nasprotuje. Glede na to, da je tudi odvetnica sama predlagala svojo razrešitev iz razlogov na strani prosilca, je bil prosilec v nadaljevanju pozvan, da se o njenih navedbah izjasni, kar je storil 18. 1. 2010. V nadaljevanju je sodišče povzelo potek nudenja BPP v zadevi opr. št. K 10/2006 in ugotovilo, da je prišlo do umika obtožnega predloga in odpovedi pravici do pritožbe, kar prosilec subjektivno dojema kot njegov neuspeh v kazenskem postopku. Iz navedenega razloga je tožena stranka prosilcu pojasnila, da to samo po sebi še ne pomeni, da ga je odvetnica slabo zastopala, niti da bi bilo ob umiku obtožnega predloga ravnano v nasprotju z njegovimi premoženjskopravnimi interesi, kvečjemu nasprotno. Iz zapisnika namreč jasno izhaja, da je bilo upoštevano dejstvo, da sta obdolženi in subsidiarni tožilec soseda in da je bil obtožni predlog umaknjen pod pogojem, da vsak trpi svoje stroške postopka. Prav tako v navedeni kazenski zadevi niso bile pravno relevantne prosilčeve navedbe glede zatrjevane kraje mejnikov in navedbe glede drugih okoliščin, zato njegovi očitki odvetnici, da teh dejstev v predmetnem postopku ni navaja, niso na mestu. Po pregledu pojasnila odvetnice, odločbe CSD in zapisnika o glavni obravnavi, pa je tožena stranka tudi mnenja, da odvetnici ni moč očitati nestrokovnosti, niti zatrjevanega malomarnega dela, saj je prosilca zastopala v skladu s pravili odvetniške stroke in poklicne etike, zato so prosilčevi očitki s tem v zvezi neutemeljeni. Kot neutemeljene in neizkazane pa zavrača tudi očitke glede ravnanja odvetnice (metanja dokazov v obraz prosilcu) na glavni obravnavi 10. 11. 2009, saj iz zapisnika o naroku te okoliščine ne izhajajo. Povsem enako velja glede zastopanja prosilca v drugih zadevah, kar pa ni predmet tega postopka.

Glede na navedeno tožena stranka meni, da s strani prosilca podan predlog za razrešitev odvetnice ni utemeljen.

Tudi sicer bi bilo treba prošnjo prosilca za razrešitev odvetnice B.B. zavreči, ker prosilčev skrbnik, CSD, ne odobrava predloga prosilca za razrešitev odvetnice. Iz zapisnika o glavni obravnavi Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. K 10/2006 z dne 10. 11. 2009 je namreč razvidno, da je skrbnik upravičenca do BPP, v njegovem imenu na glavni obravnavi dne 10. 11. 2009, po zaslišanju obdolženca C.C. in prosilca kot oškodovanca in tožilca, umaknil obtožni predlog in se odpovedal pravici do pritožbe zoper zavrnilno sodbo, ki jo je v navedeni kazenski zadevi izdalo in razglasilo sodišče na navedenem naroku. Prav tako iz odločbe CSD z dne 15. 12. 2009 smiselno izhaja, da skrbnik prosilca pri navedeni odločitvi vztraja, zato tožena ugotavlja, da prosilec od tega dne dalje ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP. Prosilec namreč za morebitno nadaljnjo vodenje postopka v zadevi opr. št. K 10/2006 Okrajnega sodišča v Šentjurju, glede na delni odvzem poslovne sposobnosti, potrebuje odobritev skrbnika, iz opisane spisovne dokumentacije pa izhaja, da prosilec zahtevane odobritve nima. Skrbnik prosilca je zaradi zavarovanja objektivnega interesa prosilca, na glavni obravnavi dne 10. 11. 2009, izrazil jasno stališče, da nadaljevanje predmetnega kazenskega postopka ni v prosilčevem interesu, čemur se tožena stranka glede na potek glavne obravnave, izpovedbo obdolženega in prosilca kot subsidiarnega tožilca, v celoti pridružuje. Tako ni podan vsebinski kriterij za dodelite BPP v smislu 24. člena ZBPP, ki mora biti podan ves čas nudenja BPP, saj ni razumno voditi nadaljnjega postopka v tej zadevi, zaradi česar tožena stranka zaključuje, da je prosilcu z navedenim dnem prenehalo upravičenje do BPP, istočasno pa je iz istih razlogov zavrnjena zahteva prosilca za dodelitev drugega odvetnika.

Tožnik v vloženi tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je bilo v zadevi kršeno materialno pravo in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Prav tako predlaga oprostitev plačila sodne takse in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in določi drugega odvetnika za nadaljnjo obravnavanje v zadevi K 10/2006. Obširno pojasnjuje, da se ne strinja z odločitvijo izpodbijane odločbe v tistem delu, v kateri tožena stranka zavrača njegov predlog za razrešitev odvetnice B.B. in pojasnjuje zakaj je predlagal njeno razrešitev. Vsa njegova navajanja se nanašajo na vsebinsko postopanje v zadevi K 10/2006. V nadaljevanju navaja tudi, da ga je odvetnica oškodovala tudi v drugih kazenskih zadevah ter tudi v pravdni zadevi P 40/2009. Oporeka tudi navedbi tožene stranke v izpodbijani odločbi, da sta s C.C. soseda. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje svojo odločitev in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in predloženega spisa sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: Tožena stranka mora izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP v primeru kot je obravnavani, presojati upoštevaje določbo prvega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa namen BPP. Ta naj bi zagotavljal uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, torej je pravna pomoč namenjena tistim prosilcem, ki izkažejo v zakonu določene pogoje za njeno dodelitev, tudi kriterije določne v okviru t. i. objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Le ta predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP (objektivni pogoj), se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka tega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Sodišče je že uvodoma pojasnilo, da se v celoti strinja z razlogi za zavrnitev tožnikove prošnje, saj temelji na ugotovitvi, da je bila s sodbo zavrnjena obtožba v zadevi, v kateri želi tožnik dodelitev drugega odvetnika (K 10/2006, Okrajno sodišče v Šentjurju), na podlagi umika obtožnega predloga in odpovedani pravici do pritožbe, kar posledično pomeni, da v zadevi ni razumnega razloga za nadaljnje vodenje postopka v tej zadevi. Glede na navedeno, ker torej prosilec ne izkazuje objektivnega pogoja za pridobitev BPP, predpisanega v določbi 24. člena ZBPP, je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.