Jedro

49. člen ZIZ in 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izhaja, da ugovor tretje osebe, da ima na predmetu rubeža kakšno pravico, ni ovira za opravo rubeža. Praviloma se smejo zarubiti samo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik.

Izrek

Pritožba dolžnika in tretjega se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo dolžnika in tretjega za odpravo nepravilnosti izvršbe z dne 24.03.2006. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožujeta dolžnik in tretji. V pritožbi navajata, da je sodišče izdalo sklep o izvršbi z rubežem premičnih stvari dolžnika, med drugim tudi vozila Opel Frontera. Dne 20.03.2006 je izvršitelj prišel rubit stvari v stanovanje, ki je last žene tretjega, na naslovu C., vendar mu je ta prepovedala vstop v stanovanje in mu predočila dokazila, da je ona lastnica stanovanja in da v njem ni stvari, ki bi bile last dolžnika. Izvršitelj v stanovanje ni vstopil, odšel pa je na parkirišče bloka, na katerem se je nahajalo vozilo Opel Frontera, ki je last M. Z.. Slednji je izvršitelja izrecno opozoril, da je vozilo njegova last in mu pokazal prometno dovoljenje. Po daljšem prerekanju in opozorilu izvršitelju, da ne sme zarubiti stvari, ki niso last dolžnika, niti niso bile v posesti dolžnika, je izvršitelj avto zarubil, v zapisniku pa zapisal, da ga pušča v hrambi dolžnika. Ni pa hotel vpisati v zapisnik, da je tretji pokazal prometno dovoljenje, iz katerega izhaja, da je vozilo njegova last in da ne dovoli, da se vrši rubež na njegovi lastnini. Res je, da lahko izvršitelj rubi tudi stvari, ki niso last dolžnika, če so v njegovi posesti. V danem primeru pa je bilo vozilo v nedvomni posesti tretjega in je izvršitelj prišel do stanovanja tretjega in ne do dolžnika. Sodišče je dolžno v takšnem primeru, ko je očitno, da gre za poskus rubeža tuje stvari, skladno z določbo 1. odst. 32. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 1. odst. 49. čl. ZIZ takšne nepravilnosti pri izvršbi s sklepom odpraviti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno sklicuje na 49. čl. ZIZ in 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik) iz katerih izhaja, da ugovor tretje osebe, da ima na predmetu rubeža kakšno pravico (v obravnavani zadevi lastninsko pravico), ni ovira za opravo rubeža. Izvršitelj je dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, ki jih navajajo stranke oziroma udeleženci postopka, razen če sodišče odredi drugače. Dejstvo, da je tretji s prometnim dovoljenjem izkazal, da je vozilo njegova last, torej ni bilo ovira za opravo rubeža predmetnega vozila in zato v tej smeri ni mogoče govoriti o nepravilnem delovanju izvršitelja, kar je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ki je tudi ugotovilo, da se v zapisniku nahaja opomba tretjega, da je vozilo njegova last, kar dokazuje s prometnim dovoljenjem ter da je izvršitelj tretjemu vročil rubežni in cenilni zapisnik in ga poučil o njegovih pravicah skladno s 76. čl. Pravilnika, čemur pritožba tudi ne nasprotuje. Pravilno sicer opozarja pritožba, da se smejo praviloma zarubiti samo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik (83. čl. ZIZ in smiselno enako tudi 74. čl. Pravilnika). V zvezi z navedenim dolžnik in tretji sicer zatrjujeta, da je bil izvršitelj opozorjen, da zarubljeno vozilo ni v posesti dolžnika, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da so takšne trditve protispisne, saj iz rubežnega in cenilnega zapisnika (l. št. 26-28) izhaja, in kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je tretji zatrjeval zgolj, da ima na vozilu lastninsko pravico, v zvezi s posestnim stanjem predmetnega vozila pa ni bilo nobenih navedb, zaradi česar jih izvršitelj tudi ni mogel upoštevati in mu v zvezi s tem ni mogoče očitati nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

Ker pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).