Jedro

Odstop spisa za kazenski pregon in sojenje tuji državi je mogočn le do začetka glavne obravnave.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za odstop kazenskega pregona v zadevi I K 57343/2017 Republiki BiH zavrne.

Obrazložitev

1. Senat Okrožnega sodišča v Krškem je z izpodbijanim sklepom odločil, da se kazenski spis Okrožnega sodišča v Krškem I K 57343/2018 zoper obtoženega A. A., odstopi za kazenski pregon in sojenje pristojnemu pravosodnemu organu v Bosni in Hercegovini.

2. Zoper naveden sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka (ZKP) po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku in predlagala ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se spis Okrožnega sodišča v Krškem I K 57343/2017 za vodenje kazenskega pregona in sojenja pristojnim pravosodnim organom v Republiki Bosna in Hercegovina, ne odstopi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino sklenjena pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki v členih 31 do 34 ureja tudi odstop kazenskega pregona, kar je tudi ena od oblik pravne pomoči, ki si jo dajeta državi pogodbenici upoštevaje določbo 3. člena navedene pogodbe. Iz točke 7 navedenega sklepa izhaja v bistvenem povzeta vsebina določb 31., 32. in 34. člena navedene pogodbe, ki po oceni višjega sodišča postanejo aktualne, ko je (pravilno) odločeno o odstopu kazenskega pregona oziroma spisa tuji državi. Ko se je sodišče prve stopnje sklicevalo na določbo prvega odstavka 519. člena ZKP, ki določa, da se v primeru, če je na ozemlju Republike Slovenije tujec storil kaznivo dejanje, ki ima stalno prebivališče v tuji državi, tej državi mimo pogojev iz 522. člena ZKP odstopiti vsi kazenski spisi za pregon in sojenje, če tuja država temu ne nasprotuje, je ob tem prezrlo določbo drugega odstavka 519. člena, ki ureja stvarno pristojnost sodišča za izdajo sklepa o odstopu spisa za kazenski pregon in sojenje v tuj državi, na kar pravilno opozarja obtoženčeva zagovornica. Ker določbe 31. do 34. člena že navedene pogodbe o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ne urejajo, kateri organ odloča o odstopu spisa za kazenski pregon in sojenje, je, upoštevaje določbo drugega odstavka 519. člena, moč ugotoviti, da iz navedene določbe izhaja, da o odstopu spisa, v povezavi z določeno fazo kazenskega postopka, odloča državni tožilec, še preden je izdan sklep o preiskavi; med preiskavo na predlog državnega tožilca odloča preiskovalni sodnik; do začetka glavne obravnave pa senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP. Ker podatki spisa izkazujejo, take ugotovitve pa izhajajo tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa v točki 2, da je v obravnavanem primeru obtožnica vložena zoper obtoženega A. A. pravnomočna, da sta tudi že bila opravljena dva naroka za glavno obravnavo, višje sodišče ugotavlja, da odstop kazenskega spisa za kazenski pregon v tej fazi kazenskega postopka ni več dopusten glede na jasnost določbe drugega odstavka 519. člena ZKP, ki odločanje o tem zamejuje z začetkom glavne obravnave. Ta ugotovitev vodi k zaključku, da izvenobravnavni senat ni bil (več) stvarno pristojen za sprejem izpodbijane odločitve, kar je narekovalo ugoditev pritožbi in zavrnitev predloga državnega tožilca za odstop spisa za kazenski pregon in sojenje Republiki BIH. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 413/2007 z dne 22. 11. 2007. 5. Kolikor pritožnica opozarja na določbo šestega odstavka 519. člena ZKP, ki po njenih navedbah urejajo postopanje v zvezi z odstopom kazenskega pregona v primerih, ko je obdolženec v priporu, pa višje sodišče ugotavlja, da so te navedbe neupoštevne, ker je bila določba šestega odstavka 519. člena ZKP, z novelo ZKP-L (Ur. list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013), ki velja od 15. 6. 2013 dalje, črtana.

6. Glede na sprejeto odločitev v zvezi z utemeljeno pritožbo obtoženčeve zagovornice, višje sodišče upoštevaje predvsem okvir obtožbenega očitka naslovljenega obtožencu, kot izhaja iz pravnomočne obtožnice še ugotavlja, da sodišče prve stopnje lahko ponovno prouči tudi potrebnost tako široko zastavljenega izvajanja dokaznega postopka.