Jedro

Ustanovljena nujna pot ne bo onemogočala ali znatno ovirala uporabe služeče nepremičnine tudi zato, ker je nujna pot ustanovljena samo na delu te nepremičnine, le ob njenem skrajnem vzhodnem robu, ob meji s sosednjimi parcelami in v širini 2,5 m ter v dolžini 38 m, v skupni površini 95 m2, tako da ostane neobremenjena v površini 108 m2. Ker je služeča nepremičnina že sedaj po vrsti rabe pot, se tako dejansko ne bo spremenila njena uporaba Nadomestilo za nujno pot, ki obsega 95 m2, pri celotni površini parcele 203 m2, ne more biti tolikšno, kot znaša tržna vrednost celotne parcele. Zaradi nujne poti tudi ne bo celotna parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... brez vrednosti, saj nasprotna udeleženca ostajata njena lastnika in bosta pot tudi sama uporabljala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod točko I sklenilo, da se za potrebe nepremičnine parc. št. 162/1 – sadovnjak, v izmeri 1991 m2, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. ... k.o. ..., katere lastnica je predlagateljica, ustanovi nujna pot s pravico hoje in vožnje, ki poteka preko parc. št. 161/1 – pot, vpisane v vl. št. ... k.o. ..., na kateri imata lastninsko pravico nasprotna udeleženca, v širini 2,5 metra in v celotni dolžini po vzhodnem robu parc. št. 161/1 k.o. ... , to je ob meji s parc. št. 309 in 158/4 obe k.o. ... Sklenilo je še, da je skica s potekom nujne poti sestavni del sklepa. V izreku pod točko II je odločilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnima udeležencema plačati nadomestilo za ustanovljeno nujno pot v višini 1.264,00 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa. Nadalje je odmerilo sodno takso na 82,10 EUR ter jo naložilo v plačilo predlagateljici (točka III izreka), določilo višino skupnih stroškov na 1.091,11 EUR in odločilo, da ti bremenijo predlagateljico, glede preostalih stroškov pa sklenilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške (točka IV izreka). V izreku pod točko V je zavrnilo predlog za dovolitev nujne, kolikor ta ni dovoljena tako, kot je določeno v točki I izreka tega sklepa.

Proti takemu sklepu sta se pravočasno, s skupno pritožbo, pritožila nasprotna udeleženca. Navajata, da je sodišče prve stopnje o ustanovitvi nujne poti na njuni nepremičnini odločilo, ne da bi pri tem upoštevalo dejstvo, da je na njunih nepremičninah že ustanovljena služnost poti za potrebe drugih sosednjih nepremičnin ter, da nameravata takoj, ko bosta imela dovolj finančnih sredstev, na svojih nepremičninah zgraditi hišo, ki bi naj stala v neposredni bližini ustanovljene nujne poti. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje oprlo le na izjave drugih nasprotnih udeležencev, predlagateljičinih neposrednih sosedov, ki so se v tem postopku „spretno izognili“ ustanovitvi nujne poti na njihovi nepremičnini, čeprav imajo večjo površino zemljišč. Bistvo pritožbenih izvajanj pa se nanaša na grajo višine primernega nadomestila, ki je po njuni oceni mnogo prenizka. Navajata, da je sodišča prve stopnje neutemeljeno oprlo svojo oceno višine nadomestila le na izvedensko mnenje izvedenca in ne tudi na izvedensko mnenje izvedenke. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

S predlogom, ki je bil vložen dne 22.02.2005 in s katerim se je začel ta nepravdni postopek za dovolitev nujne poti, je predlagateljica predlagala ustanovitev nujne poti za potrebe svoje nepremičnine parc. št. 162/1 tako, kakor je nujna pot ugotovljena v izreku izpodbijanega sklepa. Ker pa sta nasprotna udeleženca med postopkom ugovarjala, da bi se lahko nujna pot z manjšo obremenitvijo za nepremičnino lahko ustanovila po nepremični sosedov, je predlagateljica kot podrejen predlog postavila tudi možnost ustanovitve nujne poti za potrebe njene nepremičnine po severovzhodnem „vogalu“ parc. št. 158/4 vl. št. ... k.o. ..., katere solastnika sta bila A.R. in M.R. ter razširila predlog še nanju, kot na nasprotna udeleženca. Med trajanjem tega nepravdnega postopka je A.R. Umrla.

Med udeleženci tega nepravdnega postopka ni spora o tem, da predlagateljičina nepremičnina parc. št. 162/1 - sadovnjak, v izmeri 1991 m2, vl. št. ... k.o. ..., za redno rabo nima potrebne povezave z javno cesto. Predlagateljica se je s sosedoma tudi poskusila izvensodno dogovoriti za ustanovitev stvarne služnosti poti, vendar v to nista privolila. Zato je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izpolnjen temeljni pogoj za sodno dovolitev nujne poti (člen 88 Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

Ob upoštevanju kolizije različnih interesov udeležencev tega nepravdnega postopka, je sodišče prve stopnje skrbno izvedlo vse potrebne dokaze, ki so jih udeleženci predložili v dokaz svojih navedb ter je na taki podlagi, izhajajoč iz materialnopravne podlage določb 89. člena SPZ, po oceni drugostopenjskega sodišča, sprejelo pravilno odločitev. Pritožba sicer smiselno navaja, da zahtevani pogoj iz navedenega 89. člena SPZ, namreč da sodišče dovoli nujo pot le, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala, ni podan. Toda iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje temelječih na oceni listinskih dokazov, zanesljivo izhaja, da je služeče zemljišče nasprotnih udeležencev parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... , že sedaj v celotni površini po vrsti rabe pot (izpisek iz zemljiške knjige pod A3). Že doslej jo je predlagateljica uporabljala za potrebe svoje gospodujoče nepremičnine kot pot, kot pot jo uporabljata tudi nasprotna udeleženca, ki prideta do nje po služnostni poti ustanovljeni na služeči nepremičnini njune sosede. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ustanovljena nujna pot ne bo onemogočala ali znatno ovirala uporabe služeče nepremičnine tudi zato, ker je nujna pot ustanovljena samo na delu te nepremičnine, le ob njenem skrajnem vzhodnem robu, ob meji s sosednjimi parcelami in v širini 2,5 m ter v dolžini 38 m, v skupni površini 95 m2, tako da ostane neobremenjena v površini 108 m2. Ker je služeča nepremičnina že sedaj po vrsti rabe pot, se tako dejansko ne bo spremenila njena uporaba. Tega, da sta oziroma, da bosta onemogočena ali pa vsaj znatno ovirana pri uporabi te nepremičnine, ker nameravata na njej zgraditi hišo, pa nasprotna udeleženca z ničemer nista dokazala. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da sta sicer imela gradbeno dovoljenje za gradnjo, vendar na njuni sosednji nepremičnini parc. št. 163/5 vl. št. ... k.o. ..., ki pa je že poteklo, ker z gradnjo nista pravočasno začela. Z ničemer pritožnika tudi nista dokazala, da bi po služeči nepremičnini bila ustanovljena služnost poti za potrebe drugih sosednjih zemljišč, in ne, da bi služnost poti na njunih drugih nepremičninah kot služečih nepremičninah, kako vplivala na možnost ustanovitve v tem postopku obravnavane nujne poti.

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče tudi do ugovora nasprotnih udeležencev po primernosti ustanovitve nujne poti po nepremičnini. Zgolj posplošena tovrstna pritožbena izvajanja je zato zavrniti s pravilnimi prvostopenjskimi razlogi, ki temeljijo na prepričljivi oceni izvedenih dokazov. Med nje je gotovo šteti dokaz po ogledu možne trase nujne poti na kraju samem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi bila pot po nepremičnini mnogo daljša in bi zato v večjem obsegu ovirala služečo nepremičnino, poleg tega je tam teren strm in pot ne bi bila primerna za vožnjo z vozili.

Pritožbena graja prvostopenjske ocene izvedenih dokazov z izvedenci cenilci, je prav tako neutemeljena. Z izvedenskim mnenjem izvedenke in cenilke predlagateljica ni soglašala, kar je obrazloženo utemeljila in hkrati predlagala pritegnitev drugega izvedenca cenilca. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom postavilo novega izvedenca in cenilca gradbene stroke. Njegovo izvedensko mnenje je predlagateljica sprejela, nasprotna udeleženca pa ne, vendar nista predlagala izvedbe kakšnega drugega dokaza. Z razlogi izpodbijanega sklepa, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo, da je svojo odločitev o določitvi višine primernega nadomestila za dovoljeno nujno pot (tretji odstavek člena 89 SPZ), oprlo na oceno izvedenca, je soglašati. Pravilen je namreč zaključek, da nadomestilo za nujno pot, ki obsega 95 m2, pri celotni površini parcele 203 m2, ne more biti tolikšno, kot znaša tržna vrednost celotne parcele, kakor je škodo ocenila izvedenka. Zaradi nujne poti tudi ne bo celotna parc. št. 161/1 vl. št. ... k.o. ... brez vrednosti, saj nasprotna udeleženca ostajata njena lastnika in bosta pot tudi sama uporabljala.

Po obrazloženem, ko pregled zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 37 Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, ni pokazal kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka in ne zmotne uporabe materialnega prava, je bilo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

O stroških pritožbenega postopka ni bilo treba odločiti, ker niso bili zahtevani.