Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila toženka o izvolitvi tožnice kot sindikalne zaupnice pisno obveščena, tožnica pa že kot predsednica sindikata v organizaciji Sindikata A. - Sindikata delavcev B. zastopa sindikat in kot sindikalna zaupnica zastopa sindikat pri delodajalcu. Kot edina sindikalna zaupnica zanjo velja določba 113. člena ZDR-1, ki ureja zadrževanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi.

Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so v tožničinem primeru izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in je z začasno odredbo zadržalo učinkovanje prenehanja delovnega razmerja

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor toženke zoper sklep, s katerim je zadržalo učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe; toženki je naložilo, da tožnico pozove na delo in jo za čas od 22. 4. 2020 do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe prijavi v socialna zavarovanja, ji obračuna in po plačilu davkov in prispevkov izplača osnovno plačo po pogodbi o zaposlitvi, povečano za dodatek za delovno dobo ter druge dodatke k osnovni plači, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, in ji prizna ter izplača vse druge pravice iz delovnega razmerja; odločilo je, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe ter da ugovor in pritožba zoper začasno odredbo ne zadržita njene izvršitve; toženki je naložilo, da tožnici plača stroške postopka v višini 111,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da krije vsaka stranka svoje stroške ugovornega postopka (točka II izreka).

2. Zoper navedeni sklep, razen zoper odločitev, da krije tožnica sama svoje stroške ugovornega postopka, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da sta Sindikat A. in Sindikat delavcev B. dva samostojna pravna subjekta. Dopis o notifikaciji sindikalnih zaupnikov je toženki poslal Sindikat A. in iz njega izhaja le, da je tožnica predsednica Sindikata delavcev B.. Toženka ne razpolaga z dokazom, da je Sindikat delavcev B. del Sindikata A.. Takšnega dokaza tožnica ni predložila. Izpodbijani del sklepa je neobrazložen, podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri razlagi 113. člena ZDR-1, ki ureja zadrževanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi, je treba upoštevati sedmi odstavek 10. člena ZDR-1, kar pomeni, da se nanaša le na predstavnike delavcev reprezentativnega sindikata. To izhaja tudi iz 61. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, da reprezentativni sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli sindikalne zaupnike pri delodajalcu. Toženka ni bila takšna sindikalna zaupnica, ker Sindikat delavcev B. ni reprezentativen. Iz listine, ki jo je predložila tožnica in se nanaša na število delavcev, včlanjenih v sindikat, ne izhaja, da bi bilo število takšno, da bi bil sindikat reprezentativen. Sodišče prve stopnje bi pri odločitvi moralo upoštevati stališča iz odločbe VSRS VIII Ips 156/2017, saj je vprašanje reprezentativnosti Sindikata delavcev B. predhodno vprašanje v tem sporu. Pri presoji reprezentativnosti je bistveno število članov, ki je določeno v prvem odstavku 9. člena ZRSin. Drugačno stališče krši načelo enakosti. Izpodbijani del sklepa je neobrazložen, sodišče prve stopnje je navedlo, da ne sledi stališču v odločbi VSRS VIII Ips 103/2012, sklicevalo se je na sodno prakso, ki je ni opredelilo. Prvi odstavek 113. člena ZDR-1 določa zadržanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi le za 30 dni od vročitve odpovedi. Po tem času zadržanje ne pride v poštev. Toženka k pritožbi prilaga izpisa iz poslovnega registra za Sindikat A. in Sindikat delavcev B.. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi, ugovoru toženke zoper sklep o začasni odredbi pa ugodi, tako da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja pritožba.

5. Toženka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede pravne subjektivitete Sindikata A. - Sindikata delavcev B.. Toženka navedb, ki se nanašajo na to, kljub navedbi tožnice v predlogu za izdajo začasne odredbe, da je Sindikat B. del Sindikata A., v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni podala, prav tako ni predložila listin, ki jih prilaga pritožbi (izpisa iz poslovnega registra za A. in B.). Gre za pritožbene novote, ki so na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP neupoštevne. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb tožnice utemeljeno štelo, da je Sindikat delavcev B. del Sindikata A., s čimer je opredelilo vključenost sindikata pri delodajalcu - toženki v sindikat dejavnosti, ni pa mu odreklo pravne subjektivitete, kot neutemeljeno prikazuje toženka v pritožbi. Utemeljilo je, zakaj je (pravilno) štelo, da sta Sindikat A. in Sindikat delavcev B. reprezentativna.

6. Nadalje toženka sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo judikatov večinske sodne prakse, v katerih je bilo sprejeto drugačno stališče, kot v odločbi VSRS VIII Ips 103/2012, v kateri je zavzelo stališče, da je pri presoji posebnega varstva pred odpovedjo, ki so ga na podlagi 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.; enako 112. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; 113. člen ZDR-1 pa ureja zadržanje učinkovanja odpovedi) deležni predstavniki delavcev oziroma v tem okviru sindikalni zaupniki, bistveno, da gre za sindikalne zaupnike reprezentativnega sindikata. To razlogovanje se nanaša na navedbe toženke, ki sindikatu odreka reprezentativnost, ki niso utemeljene. Tako je nebistveno, ali bi posebno pravno varstvo pred odpovedjo užival sindikalni zaupnik nereprezentativnega sindikata, saj je šlo v tožničinem primeru za reprezentativni sindikat pri delodajalcu, kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje.

7. Reprezentativni sindikati so po 6. členu Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin; Ur. l. RS, št. 13/93) tisti, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev, so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov ter imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. Po prvem odstavku 9. člena ZRSin so v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji reprezentativni sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države; po drugem odstavku 9. člena ZRSin je ne glede na določbo 8. člena tega zakona (ki se nanaša na reprezentativnost zvez ali konfederacij sindikatov) v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti reprezentativen tudi tisti sindikat, ki ni včlanjen v zvezo ali konfederacijo iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona in če je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, občine oziroma širše lokalne skupnosti. Tretji odstavek 9. člena ZRSin določa, da je pod pogoji iz prejšnjega odstavka reprezentativen tudi sindikat v organizaciji.

8. Iz povzete določbe 9. člena ZRSin izhaja, kot je utemeljilo VSRS v zadevi VIII Ips 254/2016, da je pogoj, da je v sindikat včlanjenih najmanj 15 % delavcev, za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji (pri delodajalcu), ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo za območje države. Za konkretni spor to pomeni, da je Sindikat A. - Sindikat delavcev B., ki je vključen v dejavnosti trgovine reprezentativen Sindikat dejavnosti trgovine Slovenije (ta pa je vključen v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije), v organizaciji, torej pri delodajalcu - toženki, reprezentativen. Da je Sindikat A. reprezentativen sindikat dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo iz predloženega seznama reprezentativnih sindikatov. Odločba VS RS VIII Ips 156/2017, ki jo izpostavlja toženka v pritožbi, se, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ne nanaša na vprašanja, ki so bistvena v tem sporu, ampak na vprašanja podelitve reprezentativnosti zveze ali konfederacije sindikatov, pri čemer je bilo zavzeto stališče, da se prizna reprezentativnost za območje države v dejavnostih, panogah in poklicih tistih vanjo združenih sindikatov, v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne dejavnosti, panoge in poklica.

9. Prvi odstavek 205. člena ZDR-1 določa, da lahko sindikat, ki ima člane, zaposlene pri določenem delodajalcu, imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu; če sindikalni zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik. Podobno določa prvi odstavek 61. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 52/2018 in nadalj.), ki v drugem odstavku opredeljuje število sindikalnih zaupnikov reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, ki je podpisnik te kolektivne pogodbe (kar je Sindikat A.), glede na število članov - delavcev; če je pri delodajalcu zaposlenih od 16 do 50 članov sindikata, to opravičuje enega sindikalnega zaupnika. Kot je navedla sama toženka v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, odvaja članarino za 30 oziroma 33 delavcev za Sindikat A. in za 17 oziroma 16 delavcev za Sindikat A. - Sindikat delavcev B.. Tretji odstavek 61. člena kolektivne pogodbe določa še, da mora reprezentativni sindikat o izvolitvi sindikalnega zaupnika pisno obvestiti delodajalca v petnajstih dneh po izvolitvi. V konkretnem primeru je Sindikat dejavnosti trgovine Slovenije toženko obvestil (dopis z zadevo: notifikacija sindikalnih zaupnikov), kot navaja sama v pritožbi, da je bila za predsednico Sindikata delavcev A. - Sindikata delavcev B. izvoljena tožnica. Vsebini notifikacije sindikalnih zaupnikov toženka v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni ugovarjala. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila toženka o izvolitvi tožnice kot sindikalne zaupnice pisno obveščena, tožnica pa že kot predsednica sindikata v organizaciji Sindikata A. - Sindikata delavcev B. zastopa sindikat in kot sindikalna zaupnica zastopa sindikat pri delodajalcu. Kot edina sindikalna zaupnica zanjo velja določba 113. člena ZDR-1, ki ureja zadrževanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi.

10. Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so v tožničinem primeru izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in je z začasno odredbo zadržalo učinkovanje prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi oziroma je ugovor toženke zoper začasno odredbo v tem delu zavrnilo. Toženka neutemeljeno izpostavlja zadržanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja za 30 dni, saj iz tretjega odstavka 113. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se podaljša zadržanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).