Jedro

Okoliščina, da naj bi bil upnik sodni izvedenec, ni "drug tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Morebitno pogostejše sodelovanje izvedenca v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v pristranskost sojenja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti zoper dolžnico teče izvršilni postopek In 226/2012 zaradi izterjave 15.609,00 EUR s pripadki. Dovoljena je bila izvršba na dolžničine nepremičnine. Ker se na iste nepremičnine nanašata tudi upnikova predloga in sklepa za izvršbo v izvršilnih zadevah In 66/2014 ter I 827/2017, je sodišče v navedenih zadevah izvršbo v tem obsegu izločilo iz postopkov, upnik pa pristopil k že začeti izvršbi v izvršilni zadevi In 226/2012. 2. Dolžnica je v vlogi z dne 26. 3. 2018 ponovno predlagala „izločitev okrajnega in okrožnega sodišča v Murski Soboti“,1 kar smiselno pomeni predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Navaja, da je upnik (njen bivši mož) hkrati izvedenec na okrajnem in okrožnem sodišču v Murski Soboti. Predmetna izvršilna zadeva naj bi se zato vodila skrajno pristransko. V zadevi I 827/2017 naj bi prišlo do delnega pristopa, še preden je bila sama o njej obveščena.

Odločitev o predlogu

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.2

5. Okoliščina, da naj bi bil upnik sodni izvedenec, ni „drug tehten razlog“, ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Morebitno pogostejše sodelovanje izvedenca v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v pristranskost sojenja.3 Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Sposoben mora biti za objektivno odločanje v vseh sporih, čeprav morebiti stranke pozna. Prav tako „drugega tehtnega razloga“ v smislu 67. člena ZPP ne predstavljajo okoliščine delnega pristopa v zadevi I 827/2017. 6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Njen prvi predlog z dne 17. 3. 2015, v katerem je uveljavljala drugačne razloge za delegacijo, kot v tokratnem predlogu, je Vrhovno sodišče zavrnilo s sklepom I R 43/2015 z dne 2. 4. 2015. 2 Podobno sklep VS RS III R 24/2011 z dne 10. 11. 2011. 3 Enako sklep VS RS I R 98/2012 z dne 14. 6. 2012.