Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S strani izvedenca medicinske stroke podano dopolnilno izvedensko delo je neuporabno v konkretni pravdi, saj sodišču prve stopnje ne more biti v pomoč pri razjasnitvi dejstev, glede katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (kar je v skladu z 243. členom ZPP smisel izvedbe dokaza z izvedencem), upoštevaje da na s strani sodišča postavljena vprašanja sploh ne odgovarja.
Izvedenec je specifični pomočnik sodnika, zato je naloga sodišča, da ob odmeri nagrade in stroškov izvedencu ne glede na siceršnje vsebinske pripombe strank, ki bi lahko bile upoštevne v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega dela presodi, ali je izvedenec s strani sodišča zastavljeno mu nalogo tudi izpolnil, saj je le v tem primeru lahko upravičen do nagrade za opravljeno delo.
1. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zahteva za izplačilo nagrade sodnega izvedenca z dne 4. 2. 2015 zavrne.
2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu medicinske stroke za opravljeno izvedensko delo v pravdni zadevi II P odmerilo nagrado v znesku 138,00 EUR (I. točka izreka). DDV ni odmerilo, ker izvedenec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa strokovna služba za brezplačno pravno pomoč Os na P s posebnim sklepom odločila o plačilu odmerjene nagrade v skupnem znesku 138,00 EUR (III. točka izreka), plačilo se izvede v 45 dneh od dneva pravnomočnosti prvostopnega sklepa (IV. točka izreka).
2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje tožnik. Prvostopni sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da so stroški, ki jih je za delo izvedencu z izpodbijanim sklepom odmerilo prvostopno sodišče, odmerjeni neupravičeno, pri njihovi odmeri naj bi sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Dodatno izvedensko mnenje z dne 4. 2. 2015 namreč po mnenju pritožnika sploh ne zadostuje kriterijem, da bi se lahko uporabilo v pravdi. Dodatno mnenje je popolnoma nestrokovno, pavšalno in površno, izvedenec ni določno in strokovno odgovoril na postavljena vprašanja, odgovarja pa na vprašanja, ki sploh niso bila postavljena. Poleg tega ne upošteva dognanj v izvedenskem mnenju izvedenca prometne stroke z dne 14. 11. 2014, čeprav je bilo le-to izdelano ravno zaradi potreb dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca K. Pritožnik ugovarja priznani postavki za študij spisa v višini 46,00 EUR, ki naj ga za dodatno izvedensko mnenje izvedenec ne bi ponovno študiral, saj je bilo dodatno mnenje spisano na isti dan kot prvo izvedensko mnenje - 30. 6. 2014. Izvedenec po mnenju pritožnikani upravičen niti do plačila postavke za pisno dopolnitev v višini 92,00 EUR, saj je le-ta toliko pavšalna, da je za zadevo neuporabna in ne izpolnjuje namena, zaradi katerega je bila pisna dopolnitev potrebna. Glede na pisni izdelek izvedenca z dne 4. 2. 2015 („dodatno mnenje“) je po prepričanju pritožnika razvidno, da se v zadevi ni niti malo angažiral, zato ga ni mogoče šteti za izvedensko delo ter mu je bila zanj povsem neupravičeno priznana nagrada. Pritožnik izpostavlja, da bo v obravnavani zadevi potrebno angažirati novega izvedenca, ki bo znal odgovoriti na s strani sodišča postavljena vprašanja, in ga bo moral prav tako plačati tožnik. Primarno smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve priglašenih stroškov in nagrade za delo izvedenca. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno presodilo listine v spisu in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je izvedencu priznalo pravico do nagrade za dopolnilno izvedensko delo, čeprav izvedenec tega dela ni opravil v skladu z navodili sodišča, saj ni sledil s strani sodišča določenemu obsegu dela ter ni odgovoril na zastavljena mu vprašanja, temveč je odgovarjal mimo njih.
5. V skladu z 243. členom ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi s sklepom z dne 3. 6. 2014 postavilo izvedenca medicinske stroke (travmatologije) A.K. ter mu zastavilo vprašanja, na katera naj odgovori, in izpostavilo okoliščine, ki naj jih pojasni. Izvedenec je dne 30. 6. 2014 podal izvedensko mnenje, v katerem je odgovoril na večino postavljenih vprašanj, zanj mu je z že pravnomočnim sklepom z dne 14. 7. 2014 sodišče prve stopnje odmerilo nagrado v skupnem znesku 506,00 EUR. Na s strani sodišča postavljeno vprašanje, kakšne poškodbe bi tožnik (ki se je poškodoval kot sopotnik v tovornem vozilu, ki ni bil pripet z varnostnim pasom), utrpel v primeru, če bi bil pripet z varnostnim pasom, koliko časa bi v tem primeru trajalo njegovo aktivno in bolnišnično zdravljenje in kakšna stopnja invalidnosti bi bila podana za posamezne poškodbe, pa izvedenec v svojem (prvem) mnenju ni odgovoril z obrazložitvijo, da odgovora na postavljeno vprašanje ne more podati zaradi pomanjkanja objektivnih podatkov (notranjost kabine na slikah poškodovanega vozila ni bila vidna in tudi ni bilo mogoče oceniti, kakšna je dejanska deformacija prostora, kjer naj bi sedel pripasan sopotnik). Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju s sklepom z dne 16. 10. 2014 postavilo izvedenca prometne stroke za raziskavo prometnih nezgod, ki naj med drugim analizira deformacije (desnega dela) kabine v prometni nesreči udeleženega tovornega vozila in v sodelovanju z izvedencem medicinske stroke A.k. „ugotovi, kako je dejstvo, da tožnik kot sopotnik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, vplivalo na nastanek in obseg tožnikovih poškodb“. Po podaji izvida in mnenja izvedenca avtomobilske stroke je k izdelavi dodatnega (pravilno: dopolnilnega - drugi odstavek 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - v nadaljevanju Pravilnik) izvida in mnenja pristopil izvedenec medicinske stroke A.K. Le-ta je v svojem dopolnilnem mnenju z dne 4. 2. 2015 odgovarjal na vprašanje „o tem, ali je bil tožnik pripasan“ ter zaključil, da „podatki z veliko verjetnostjo potrjujejo, da tožnik ni bil pripasan“.
6. Glede na zgoraj povzeto je utemeljena pritožbena graja, da izvedenec medicinske stroke v svojem dopolnilnem izvedenskem delu ni določno in strokovno odgovoril na s strani sodišča postavljena vprašanja, medtem ko v njem odgovarja na vprašanja, ki sploh niso bila postavljena, še več, na vprašanje, ki je bilo med pravdnima strankama že od samega začetka pravde nesporno (dejstvo, da tožnik ob prometni nezgodi ni bil pripet z varnostnim pasom). Pritožnik tako utemeljeno izpostavlja, da je s strani izvedenca medicinske stroke podano dopolnilno izvedensko delo („dodatno mnenje“ z dne 4. 2. 2015) neuporabno v konkretni pravdi, saj sodišču prve stopnje ne more biti v pomoč pri razjasnitvi dejstev, glede katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (kar je v skladu z 243. členom ZPP smisel izvedbe dokaza z izvedencem), upoštevaje da na s strani sodišča postavljena vprašanja sploh ne odgovarja. Prvostopno sodišče je tako v izpodbijanem sklepu z zavzetim stališčem, da je izvedenec v obravnavani zadevi dopolnil izvedensko mnenje glede vprašanj, ki mu še niso bila zastavljena, nekritično in zmotno smiselno zaključilo, da je izdelana dopolnitev izvida in mnenja glede na s strani sodišča začrtani obseg nalog ustrezna oz. uporabna. Posledično je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom postavljenemu izvedencu medicinske stroke neutemeljeno priznalo priglašeno nagrado za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja v višini 92,00 EUR, kakor tudi za s tem povezan študij spisa (nagrada v višini 46,00 EUR). Slediti je pritožbeni graji, da izvedenec za slednjo postavko Tarife za vrednotenje izvedenskega dela (v nadaljevanju: Tarifa) ni upravičen do nagrade, vendar ne zaradi tega, ker naj bi bil dopolnilni izvid in mnenje upoštevaje na njem navedeni datum izdelan hkrati s prvim izvedenskim delom tega izvedenca (pri čemer gre za očitno pisno pomoto), temveč zaradi tega, ker glede na vsebino podanega dopolnilnega izvida in mnenja mimo s strani sodišča začrtanih mu nalog ni razvidno, da bi izvedenec spis ponovno (dovolj natančno) preštudiral. Po vsem obrazloženem tudi po presoji sodišča druge stopnje izvedenec ni upravičen do priglašene nagrade, saj ni opravil izvedenskega dela (izdelal dopolnilnega izvida in mnenja), za katerega bi Tarifa predvidevala nagrado.
7. Ob tem sodišče druge stopnje le dodaja, da pritožnikova kritika (ne)uporabnosti dopolnilnega izvida in mnenja v obravnavani pritožbi presega podajo (vsebinskih) pripomb na izvid in mnenje, ki jih je v obravnavani zadevi tožnik že tudi podal v posebni pripravljalni vlogi in je v zvezi z njimi sodišče prve stopnje že odredilo nadaljnjo dopolnitev izvedenskega dela (list. št. 101 spisa). Glede na v teoriji uveljavljeno stališče, da je izvedenec specifični pomočnik sodnika, je po presoji sodišča druge stopnje naloga sodišča, da ob odmeri nagrade in stroškov izvedencu ne glede na siceršnje vsebinske pripombe strank, ki bi lahko bile upoštevne v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega dela, vendarle presodi, ali je izvedenec s strani sodišča zastavljeno mu nalogo tudi izpolnil, saj je le v tem primeru lahko upravičen do nagrade za opravljeno delo.
8. Vse navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve izvedenčeve zahteve z dne 4. 2. 2015 za izplačilo nagrade za dopolnilni izvid in mnenje.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se ob smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.