Jedro

Za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka občini ni bilo treba predložiti popolne PGD, temveč zgolj del, potreben za odmero komunalnega prispevka. Kot je navedla sama tožnica, je bila zahtevana priloga k vlogi za izračun komunalnega prispevka projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - vodilna mapa in arhitektura.

Tožnica je toženca sicer pozvala na prevzem PGD, vendar pa nepopolne in nepravilne izpolnitve naročnik ni bil dolžan prevzeti, kasneje pa je izročitev dokumentacije tožencu neupravičeno pogojevala z njegovim predhodnim plačilom. Ugovor ogroženosti ne daje stranki, ki mora izpolniti prva, upravičenja, da od nasprotne stranke zahteva izpolnitev njene obveznosti kot prve, saj gre zgolj za obrambno sredstvo ogrožene stranke.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98726/2015 z dne 25. 8. 2015 razveljavi v prvem odstavku izreka za 13.301,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2015 dalje in v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2015 dalje in se zavrne tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka plačati tožeči stranki 13.301,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2015 dalje, kot tudi zahtevek za povračilo izvršilnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 2.757,49 EUR pravdnih stroškov v roku petnajst dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nastanka zamude dalje.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V postopku pred sodiščem prve stopnje so bila ugotovljena naslednja pravno relevantna dejstva:

-tožnica je tožencu 6. 3. 2015 dala ponudbo št. ... z dne 6. 3. 2015 za projektiranje gradnje objekta mehanične delavnice,

-tožnica kot izvajalka (projektantka) in toženec kot naročnik (investitor) sta 23. 3. 2015 na podlagi navedene ponudbe sklenila projektantsko pogodbo, katere predmet je bila izdelava projektne in tehnične dokumentacije ter s tem povezano svetovanje za gradnjo poslovnega objekta (avtomehanične delavnice) na toženčevih nepremičninah,

-toženec je tožnico 23. 3. 2015 pooblastil, da v njegovem imenu pridobi dokumentacijo, projektne pogoje in soglasja, da sodeluje v vseh upravnih in drugih postopkih, izdela vso projektno dokumentacijo in pooblašča strokovnjake in sodelavce, ki so potrebni v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, kot tudi za vsa dejanja, povezana s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja,

-pogodbena cena je znašala 31.150,00 EUR + DDV, skupaj 38.003,00 EUR,

-dogovorjeno je bilo, da bo toženec plačilo opravil v treh obrokih in sicer 30 % ob podpisu pogodbe, 35 % ob vlogi za izdajo soglasij h gradnji in 35 % ob oddaji mapiranih projektov tožencu ter da celoten honorar zapade, ko je delo končano, a najkasneje 8 dni po opravljenem delu in izstavljenem računu izvajalca,

-toženec je prva dva obroka plačal, tretjega pa ne,

-projektna dokumentacija dne 20. 7. 2016 ni bila končana, saj tožnica do tega dne ni pridobila vseh javnopravnih soglasij, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja, za pridobitev katerih se je zavezala,

-izdelava dokumentacije ni bila dokončana niti 21. 7. 2015, ko je tožnica na občino naslovila vlogo za odmero komunalnega prispevka, niti 31. 7. 2015, ko naj bi bilo po tožničinih navedbah dogovorjeno, da bo toženec dokumentacijo prevzel oziroma naj bi to podpisal odgovorni vodja del, niti 3. 8. 2015, ko je tožnica toženca pozivala na prevzem dokumentacije,

-toženec je tožnico s pozivom z dne 12. 10. 2015 pozval, naj mu do 20. 10. 2015 izroči za izvedbo nadaljnjih opravil potrebne izvode projektov, sicer bo od pogodbe odstopil, tožnica pa je tudi potem izročitev dokumentacije pogojevala s predhodnim plačilom zadnjega obroka,

-toženec je z dopisom z dne 14. 1. 2016 tožnico obvestil, da je bila pogodba zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti razvezana 20. 10. 2015,

-tožnica je dokumentacijo, za katero je zatrjevala, da predstavlja izpolnitev po pogodbi, predložila na naroku za glavno obravnavo dne 26. 4. 2018.

6.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da stranki sklenili projektantsko pogodbo, predmet katere je bila izdelava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Po oceni sodišča prve stopnje je treba pogodbena določila razumeti tako, da bi tožnica pridobila pravico do celotnega plačila z izdelavo in izročitvijo popolne PGD tožencu, ki bi vsebovala tudi vsa javnopravna soglasja. Tožnica je toženca najprej pozivala na prevzem dokumentacije, čeprav tedaj ni imela pridobljenih javnopravnih soglasij, ki so bila nesporno predmet pogodbe, kasneje pa dokumentacije, za katero je trdila, da je popolna, tožencu ni želela izročiti, temveč je izročitev slednje neutemeljeno pogojevala s prehodnim plačilom zadnjega obroka. Iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in načina njegove odmere izhaja, da mora biti zahtevi za odmero prispevka priložen le tisti del PGD, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. Odločba o odmeri komunalnega prispevka, ki jo je občina izdala 2. 9. 2015, ne dokazuje, da je tožnica svojo obveznost po projektantski pogodbi v celoti izpolnila. Poleg tega oddaja vloge za odmero komunalnega prispevka na občino ne šteje za izpolnitev obveznosti tožencu, ki mu tožnica projektne dokumentacije ni izročila. Predložitev dokumentacije v tem pravdnem postopku, torej po odstopu toženca od pogodbe, pa za odločitev ni več bistvena. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da vsebinski pogoji za uveljavljanje ugovora ogroženosti po 102. členu Obligacijskega zakonika1 (OZ) niso bili izpolnjeni, saj slabe premoženjske razmere toženca niso bile zatrjevane, zavračanje plačila pa v to kategorijo ne sodi. Poleg tega ugovor ogroženosti ne daje stranki, ki mora izpolniti prva, upravičenja, da od nasprotne stranke zahteva izpolnitev njene obveznosti kot prve, saj gre zgolj za obrambno sredstvo ogrožene stranke.

7.Tožeča stranka s pritožbo dokazne ocene sodišča prve stopnje, s tem pa pred sodiščem prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, ne uspe izpodbiti. Trditvi tožnice, da je bilo delo dokončano julija 2015, namreč nasprotujejo njene navedbe, iz katerih izhaja, da tedaj še niso bila pridobljena niti vsa javnopravna soglasja, ki se jih je tožnica s projektantsko pogodbo zavezala pridobiti. Tožnica je sama navedla, da je Telekom Slovenije soglasje k projektni dokumentaciji dal šele 29. 8. 2015, Občina A. 20. 8. 2015, B. pa dne 13. 8. 2015. V času, ko je tožnica toženca pozvala k prevzemu dokumentacije (to je 3. 8. 2015), torej projektna dokumentacija še ni bila dokončana. To, da so bili projekti končani v tehničnem smislu (mapirani), ne zadošča za izpolnitev obveznosti, h kateri se je tožnica zavezala. S sklicevanjem na elektronsko sporočilo direktorja tožeče stranke, fotografije dokumentacije ter na dopis tožeče stranke toženi stranki z dne 3. 8. 2015, zato tožeča stranka ugotovljenega dejanskega stanja ne more uspešno izpodbiti. Tožeča stranka dokazne ocene sodišča prve stopnje ne uspe omajati niti s sklicevanjem na izvedene dokaze z zaslišanjem strank in prič (C. C. za tožečo stranko in D. D. za toženo stranko ter priče A. D.), saj dne 27. 7. 2015, ko sta bila zakonca D. na sestanku pri tožnici, dokumentacija ni bila popolna, prav tako tudi ne dne 31. 7. 2015, ko je bil toženec pozvan, da jo prevzame.

8.Tožnica tudi s sklicevanjem na odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo je Občina A. izdala dne 2. 9. 2015, drugačne odločitve ne more doseči. Glede slednje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka občini ni bilo treba predložiti popolne PGD, temveč zgolj del, potreben za odmero komunalnega prispevka. Kot je navedla sama tožnica, je bila zahtevana priloga k vlogi za izračun komunalnega prispevka projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - vodilna mapa in arhitektura (navedbe tožnice na list. št. 91). Že iz navedenega izhaja, da občina ob izdaji odločbe o odmeri komunalnega prispevka ni preverjala popolnosti (celotne) PGD, ki je bila potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja.

9.Pritožbene navedbe glede soglasja sosedov za odmik od posestne meje za odločitev niso bistvene, saj je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti v času, ko je toženca pozivala k prevzemu dokumentacije, kasneje pa je izročitev dokumentacije tožencu neupravičeno pogojevala z njegovim predhodnim plačilom. Tožnica pa tudi sicer ne more uspeti niti s pritožbeno navedbo, da so bili projekti narejeni po obeh opcijah, torej tako z odmikom 4 m, kot tudi z odmikom 2 m od posestne meje. Merilo, ali je podjemnik svojo storitveno obveznost pravilno izpolnil so lastnosti končnega rezultata, ki ga je dosegel. Te lastnosti morajo ustrezati pogodbeno dogovorjenim lastnostim ter pravilom stroke.2 Za manjši odmik od posestne meje od predpisanega (2 m) pisno soglasje3 sosedov ni bilo pridobljeno, zato ta pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo ni bil izpolnjen (66. člen Zakona o graditvi objektov; ZGO-1). PGD za gradnjo s predpisanim odmikom od posestne meje (4 m) pa ni bil v skladu s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi rezultata, ki se ga je tožnica zavezala doseči.

10.Tožnica se neutemeljeno sklicuje na drugi odstavek 633. člena OZ, po katerem se šteje, da je delo prevzeto, če naročnik na podjemnikovo zahtevo, naj pregleda dokumentacijo in prevzame izvršeno delo, tega brez utemeljenega razloge ne stori. Tožnica je toženca sicer pozvala na prevzem PGD, vendar pa nepopolne in nepravilne izpolnitve naročnik ni bil dolžan prevzeti. V takem primeru ima naročnik pravico, da odkloni podjemnikovo izpolnitev.4

11.Neutemeljeno pa se tožnica sklicuje tudi na 110. člen OZ , po katerem od pogodbe ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. Tožnica namreč tožencu (popolne in pravilne) projektne dokumentacije niti do poteka 8 dnevnega roka za izročitev dokumentacije ni izročila oziroma mu prevzema ni omogočila, zaradi česar je bila projektantska pogodba razvezana z dnem 20. 10. 2015. Tožeča stranka torej pogodbe do dne 20. 10. 2015 (sploh) ni izpolnila, zato se ne more sklicevati na neizpolnitev neznatnega dela obveznosti.

12.Pritožba ni utemeljena. Prav tako v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, lahko pod pogoji iz prvega odstavka 102. člena OZ odloži izpolnitev svoje obveznosti, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti, ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila (prvi odstavek 102. člena OZ). Stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila svojo obveznost, lahko zahteva v primernem roku zavarovanje, po neuspešnem preteku tega roka pa lahko odstopi od pogodbe (tretji odstavek 102. člena OZ).

2N. Plavšak v M. Juhart, N. Plavšak (ur.) Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 794.

3V 8. točki 51. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine A. je bilo določeno, da so lahko odmiki od parcelne mere manjši od 4m le ob pridobitvi pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel.

4N. Plavšak v M. Juhart, N. Plavšak (ur.) Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 823.