Jedro

Čeprav so bila nekatera dejanja v tem pravdnem postopku opravljena še pred uveljavitvijo spremembe OT, je z vidika odmere stroškov bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.

Izrek

I. Pritožbi tretje tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep: - v I. točki izreka spremeni v delu, ki se nanaša na znesek 2.392,43 EUR tako, da je tožeča stranka dolžna plačati tretji toženi stranki pravdne stroške v višini 221,54 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila; - v II. točki izreka spremeni v delu, ki se nanaša na znesek 7,29 EUR tako, da sta tožeča stranka in tretja tožena stranka dolžni v korist proračuna Okrožnega sodišča v Krškem, št. računa SI56 0110 0637 0422 362, sklic ..., povrniti stroške pravdnega postopka vsaka v višini 3,65 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba tretje tožene stranke zavrne ter se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna tretji toženi stranki povrniti 373,32 EUR pritožbenih stroškov, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožencem naložilo, da tožniku povrnejo stroške postopka v višini 7.177,28 EUR (I. točka izreka), v proračun sodišča pa 21,88 EUR (II. točka izreka).

2. Toženci v skupni pritožbi sklep izpodbijajo iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Najprej opozarjajo, da je sklep o odmeri sestavni del sodbe in je v sodni taksi za pritožbo zoper glavno stvar zajeta tudi sodna taksa za pritožbo zoper stroškovni del. Navajajo, da je odločitev sodišča prve stopnje, da so dolžni tožniku povrniti vse stroške postopka, napačna zato, ker so prepričani, da bodo s pritožbo uspeli in bo sodba spremenjena ter bo tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Nadalje navajajo, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik v pravdi uspel v celoti, zmotna, saj je bil primarni zahtevek, katerega vrednost je bila 63.797,10 EUR, zavržen, vrednost podrednega zahtevka, s katerim je tožnik uspel, pa znaša 55.000 EUR,2 zato je tožnik lahko uspel le do polovice in je upravičen do polovice stroškov. Do pravnomočne odločitve o zavrženju primarnega zahtevka, ki je bila sprejeta 22. 2. 2017, se po vrednosti spornega predmeta za obračun odvetniške nagrade obračuna 1000 točk, od tedaj dalje, ko se je obravnaval le še podredni zahtevek, pa 900 točk. Iz navedenih razlogov se toženci pritožujejo tudi zoper del izpodbijanega sklepa, po katerem morajo plačati znesek v korist proračuna. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožencem ne naloži plačila stroškov postopka, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, še podrejeno, da izpodbijani sklep spremeni tako, da prisojene stroške zniža za zneske, ki so neupravičeno priznani, ter priglašajo pritožbene stroške.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa, je sodišče prve stopnje skladno s stališčem sodne prakse3 za pritožbi tožencev zoper sodbo in stroškovni (tu izpodbijani) sklep odmerilo enotno sodno takso v višini 1.227 EUR. Prva toženka in drugi toženec sodne takse za pritožbo zoper sodbo in sklep nista plačala. Sodišče prve stopnje je njuno pritožbo zoper sodbo s sklepom, ki je postal pravnomočen 16. 2. 2021, štelo za umaknjeno. Tudi njuno pritožbo zoper tu izpodbijani stroškovni sklep je s sklepom z dne 22. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 31. 8. 2021, štelo za umaknjeno. Tretja toženka je bila plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo oproščena, zato jo je pritožbeno sodišče obravnavalo in s sodbo I Cp 304/2021 z dne 30. 6. 2021 sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. V tem pritožbenem postopku pritožbeno sodišče obravnava še pritožbo tretje toženke zoper sklep o stroških.

6. Ob zgoraj pojasnjenem glede poteka postopka v zvezi s pritožbami sta neutemeljeni pritožbeni navedbi, da toženci niso bili dolžni plačati sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, saj jim sodna taksa v tem delu sploh ni bila naložena v plačilo. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je izpodbijani sklep napačen zato, ker so toženci s pritožbo uspeli. Kot je pojasnjeno, se je pritožba prve toženke in drugega toženca štela za umaknjeno, tretje toženka pa s pritožbo ni uspela in je bila sodba sodišča prve stopnje potrjena.

7. Tretja toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je tožnik v pravdi uspel v celoti. Ker podatki spisa izkazujejo, da je bil tožnikov primarni zahtevek (paulijanska tožba) zavržen zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča, tožnik v tem delu ni uspel. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zvezi z obravnavanjem tega dela zahtevka nastal pretežni del vseh stroškov, in sicer odvetniški stroški in sodne takse v postopku pred sodiščem prve stopnje in dvakrat v pritožbenem postopku ter stroški v zvezi s prevajanjem listin (list. št. od 63 do 295). Medtem ko je dokaze v zvezi s podrednim zahtevkom sodišče izvajalo le na enem naroku, drugi narok pa je bil zaradi umika dokaznega predloga z zaslišanjem priče zaključen v petih minutah. Ob povedanem je tožnikov uspeh polovičen.

8. Pritožba utemeljeno graja tudi zmotni obračun točke s strani sodišča prve stopnje. Čeprav so bila nekatera dejanja v tem pravdnem postopku opravljena še pred uveljavitvijo spremembe Odvetniške tarife (OT), je z vidika odmere stroškov bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Sodna praksa o tem je utrjena in obširna.4 Ob pravilnem upoštevanju vrednosti 0,6 EUR za odvetniško točko je treba nagrado do 22. 2. 2017, ko se je obravnaval primarni zahtevek, odmeriti od 1000 točk, od tega dne dalje pa od 900 točk. Ob povedanem je sodišče prve stopnje glede na polovičen uspeh tožnika in tretje toženke v pravdi ter ob zgoraj navedenem izračunu točk opravilo ponovni izračun stroškov obeh strank.

9. Tožeči stranki gredo naslednji stroški: za tožbo 1000 točk, stroškov za prvo pripravljalno vlogo – dopolnitev tožbe ni priglasila, za drugo pripravljalno vlogo 675 točk, za tretjo, četrto in peto pripravljalno vlogo trikrat po 450 točk, za narok 14. 12. 2018 (zavarovanje) 450 točk, za narok 29. 3. 2019 900 točk in za narok 15. 1. 2020 450 točk, za porabo časa na narokih 450 točk, za odsotnost iz pisarne 300 točk, skupaj 5575 točk, kar znaša po vrednosti točke 0,6 EUR 3.345 EUR. 2 % materialni stroški od 1000 točk znašajo 12 EUR, 1 % materialni stroški od preostanka točk 27,45 EUR in potni stroški 222 EUR, skupaj 3.606,45 EUR. 22 % DDV na navedeno znaša 793,42 EUR, skupaj 4.399,87 EUR. Temu je treba prišteti stroške sodnega tolmača v višini 512,99 EUR ter stroške sodnih taks v višini 1.227 EUR in 409 EUR, kar skupaj znaša 6.548,86 EUR.

10. Toženi stranki gredo naslednji stroški: za odgovor na tožbo 1000 točk, pripravljalna vloga z dne 9. 1. 2016 se v sodnem spisu ne nahaja, za odgovor na pritožbo z dne 20. 10. 2016 1250 točk, odgovor na odgovor na pritožbo se skladno z OT ne prizna, za pripravljalno vlogo z dne 4. 5. 2017 900 točk, za pritožbo z dne 2. 6. 2017 1225 točk, za narok (zavarovanje) 450 točk , 50 točk za porabo časa in 40 točk za odsotnost iz pisarne, pripravljalna vloga z dne 28. 12. 2018 se v sodnem spisu ne nahaja, za pripravljalno vlogo z dne 13. 3. 2014 675 točk, za pripravljalno vlogo z dne 29. 3. 2019 450 točk, za narok 29. 3. 2019 900 točk, trajanje 400 točk, odsotnost iz pisarne 40 točk, za pripravljalno vlogo z dne 13. 9. 2019 450 točk, za narok 15. 1. 2020 450 točk in odsotnost iz pisarne 40 točk. Skupaj 8220 točk, povečano za 20 % za dve nadaljnji stranki, kar znaša 1644 točk, vse točke skupaj 9864, po vrednosti točke 0,6 EUR pa 5.918,40 EUR. 2 % materialni stroški od 1000 točk znašajo 12 EUR, 1 % materialni stroški od preostanka točk 53,18 EUR in potni stroški 33,30 EUR, skupaj 6.016,88 EUR. 22 % DDV znaša 1.323,71 EUR, skupaj 7.340,59 EUR. K temu je treba prišteti še stroške prevodov in tolmača v višini 504,52 EUR ter plačilo sodne takse v višini 33 EUR, kar skupaj znaša 7.878,11 EUR. Ker sta stranki uspeli vsaka do polovice, morajo toženci tožniku povrniti 3.274,43 EUR, tožnik tožencem pa 3.939,05 EUR.

11. Zgoraj je pojasnjeno, da je pritožba prvih dveh tožencev zoper sklep o stroških pravnomočno umaknjena, kar pomeni, da je stroškovna odločitev v razmerju tožnika zoper prvo toženko in drugega toženca pravnomočna. Iz izreka sklepa izhaja, da sodišče ni naložilo solidarne obveznosti plačila, kar pomeni, da je obveznost plačila deljiva. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo, da so toženci tožniku dolžni plačati 7.177,28 EUR, na vsakega od tožencev odpade tretjina tega zneska, to je 2.392,43 EUR. Ker je odločitev glede prvih dveh tožencev pravnomočna, sodišče v prisojeni znesek v I. točki izreka v višini dveh tretjin, to je do zneska 4.784,85 EUR, ni posegalo ter je spremenilo le odločitev sodišča prve stopnje v razmerju med tožnikom in tretjo toženko za znesek v višini 2.392,43 EUR. Tretja toženka je dolžna tožniku povrniti tretjino priznanih stroškov, to je 1.091,48 EUR, medtem ko je tožnik tretji toženki dolžan povrniti tretjino tožencem priznanih stroškov, to je 1.313,02 EUR, razlika v višini 221,54 EUR gre v korist tretje toženke, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v I. točki izreka na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v tej smeri spremenilo.

12. Tretja toženka se pritožuje tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje o vračilu stroškov v znesku 21,88 EUR v proračun sodišča. Tudi za ta del velja, da je sklep v razmerju med tožnikom in prvima dvema tožencema pravnomočen, to je za znesek 14,59 EUR. Tretjina zneska v višini 7,29 EUR se nanaša na tretjo toženko. Ker je zgoraj obrazloženo, da je uspeh pravdnih strank vsake do polovice, morata tožnik in tretja toženka vsak do polovice, torej vsak 3,65 EUR, vrniti v proračun ter je tudi v II. točki izreka pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP odločitev sodišča prve stopnje spremenilo.

13. Tretja toženka je stroškovni sklep izpodbijala v svojem tretjinskem delu v višini 2.392,43 EUR ter s pritožbo v celoti uspela, saj ji je po zgoraj navedenem obračunu tožnik dolžan povrniti 221,54 EUR. Zato ji je dolžan povrniti tudi pritožbene stroške v celoti. Nagrada za pritožbo znaša 500 točk, kar znaša 300 EUR, dodatek za zastopanje treh strank toženki ne gre zaradi umika pritožb, materialni stroški znašajo 6 EUR, skupaj 306 EUR, davek na dodatno vrednost 67,32 EUR, vse skupaj 373,32 EUR (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

1 V obravnavanem primeru ne pride v poštev 366. a člen Zakona o pravdnem postopku (odločanje po sodniku posamezniku), ker vrednost izpodbijanega sklepa o stroških presega 800 EUR. 2 Kar izhaja iz dopolnitve tožbe, list. št. 19. 3 VSL II Cp 1108/2014. 4 Odločbe VSM I Cp 570/2019, VSL I Cpg 85/2020, I Cp 1523/2019, II Cp 1645/2019, II Cp 1793/2019 in druge.