Jedro

Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja (bodisi navzgor ali navzdol) je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V konkretnem primeru izvedenec ni izkazal nobene od teh okoliščin. Zato je upravičen do nagrade za izdelavo zahtevnega izvida in mnenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se priznana izvedenina v višini 816,90 EUR zniža na znesek 531,30 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim odločilo, da se sodnemu izvedencu doc. dr. sci. A.A., dr. med., spec. ortopedu, za izvedensko mnenje z dne 21. 2. 2014 in dopolnilno izvedensko mnenje z dne 15. 3. 2014 prizna nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 816,90 EUR (I. točka izreka) ter da se znesek iz I. točke nakaže na račun podjetja A.A. s.p., št. ..., pri banki C. Toženo stranko je zavezalo, da priznano nagrado in nadomestilo za stroške plača v roku 15 dni od prejema sklepa (III. točka izreka). Izreklo je še, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo glede višine nagrade in nadomestila za stroške, tako da se izvedencu prizna največ 552,00 EUR nagrade in 27,60 EUR za materialne stroške, skupaj torej največ 579,60 EUR. Meni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka storilo bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, in ker v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov za posamezno odločitev glede višine priznane nagrade. Navedlo je zgolj, koliko nagrade po posameznih postavkah je priznalo, z ničemer pa ni utemeljilo svoje odločitve glede zneskov in je tako le nekritično sledilo priglašenim stroškom sodnega izvedenca. Meni, da je izvedensko mnenje z dne 21. 2. 2014 zmotno ocenilo kot zelo zahtevno mnenje, ter da bi moralo izvedencu priznati nagrado zgolj za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja v višini 276,00 EUR. Izvedensko mnenje namreč ne odstopa od povprečja po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti (obsega osem strani), v pretežnem delu povzema medicinsko in delovno dokumentacijo, njegova izdelava ni terjala nadpovprečne angažiranosti izvedenca (ni bilo potrebno opravljati posebnih preiskav ali analiz, ni bil potreben posvet z drugimi strokovnjaki iste ali druge stroke, ipd.). Poleg tega je izvedenec tudi za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 15. 3. 2014 priglasil nagrado kot velja za zahtevno in ne za zelo zahtevno. Meni, da je neutemeljeno priznalo tudi nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne medicinske dokumentacije v višini priglašenih 42,00 EUR, saj je sodišče prve stopnje dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter v zdravstvenem kartonu osebne zdravnice in ortopedskem zdravstvenem kartonu izvedencu predložilo. Nadalje opozarja, da iz sklepa o postavitvi izvedenca ne izhaja, da naj bi opravil tudi osebni pregled tožnika. Tudi sicer je zmotno ocenjena zahtevnost osebnega pregleda. Izvedencu bi lahko priznalo le 46,00 EUR za manj zahteven osebni pregled do ene ure, saj pregled ni odstopal od običajnih in povprečnih pregledov v podobnih primerih.

Izvedenec v odgovoru na pritožbo navaja, da tožena stranka neupravičeno izpodbija priznane stroške. Poudarja, da zahtevnost mnenja ni odvisna zgolj od obsežnosti dokumentacije, ampak predvsem od zapletenosti medicinske in delovne dokumentacije ter ugotavljanja bolezni. Dostikrat je potreben večdnevni razmislek ali posvet. V konkretnem primeru je mnenje sicer relativno kratko, vendar je sinteza številnih zaključkov in zelo obsežne dokumentacije. Dokumentacija je bila tako obsežna, da je bilo zelo težko ugotoviti, kaj je pomembno iz stališča stroke in kaj je administrativni zaplet. Številna ocenjevanja in pritožbe na ocene invalidskih komisij je bilo treba posebej ovrednotiti in izluščiti najpomembnejše. Osebni pregled je bil sestavljen iz pogovora oziroma anamneze in ortopedskega pregleda, (ki je sklop številnih meritev gibljivosti sklepov in številnih preiskovalnih testov, ki so različni pri pregledu različnih sklepov) ter nevrološkega pregleda. Pregled ramenskega sklepa je v učbeniku „Orthopaedic Physical Assesment“ (1200 strani) ameriškega avtorja (David J. Magee, WB Saunders, Philadelphia, London, Toronto 2012) opisan na več kot 200 straneh. Obstajajo pa tudi samostojni učbeniki za pregled ramenskega in drugih sklepov. Poudarja še, da je objektivno vrednotenje različnih slikovnih preiskav mogoče le na osnovi kliničnega pregleda.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti. Četudi sodišče prve stopnje ni podrobneje pojasnilo razlogov za posamezno odločitev glede višine priznane nagrade, je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, saj se sklicuje na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010; v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

Pravilno je stališče tožene stranke, da v konkretnem primeru ne gre za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Pravilnik v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da narekuje dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Izvedenec v zahtevi za nagrado ni navedel nobenih dejstev iz katerih bi izhajalo, da je mnenje, upoštevajoč pravne standarde, potrebno oceniti kot zelo zahtevno. Sodišče prve stopnje bi moralo kritično presoditi posredovani stroškovnik v skladu s Pravilnikom. Četrti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. V konkretnem primeru je dokumentacija, ki jo je moral izvedenec pregledati obsegala upravni, sodni spis in zdravstvena kartona, kar ni presegalo 200 strani. Izvedenec sicer v odgovoru na pritožbo meni, da je bil spis tako obsežen, da je bilo zelo težko ugotoviti, kaj je pomembno iz stališča stroke, vendar pa je sodišče prve stopnje že za sam študij spisa priznalo 92,00 EUR po postavki za obseg spisa nad 50 do 200 strani. Upoštevaje, da Pravilnik v 48. členu določa pet razponov nagrad za študij spisa: pri obsegu do 50 strani, pri obsegu nad 50 do 200 strani, pri obsegu nad 200 do 500 strani, pri obsegu nad 500 do 1000 strani, pri obsegu nad 1000 do 2000 strani, ni mogoče šteti, da že sama obsežnost spisa do 200 strani predstavlja podlago, da se pisna izdelava izvedenskega mnenja šteje za zelo zahtevno. Nenazadnje je bil za izdelavo mnenja določen 30 dnevni rok, ki je v tovrstnih zadevah redni rok, ki izvedencu omogoča, da izdela izvedensko mnenje v običajnem času. Pri priglasitvi stroškov izvedenec tudi ni navedel uporabe posebnih metod ali postopkov iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.

Pritožbeno sodišče nenazadnje ugotavlja, da tudi iz obsežnosti(1) samega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi šlo za zelo zahtevno mnenje. Izvedensko mnenje obsega pet strani in pol, od tega so tri strani in pol zgolj povzemanje medicinske dokumentacije.

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče(2), da je za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja (bodisi navzgor ali navzdol) potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V konkretnem primeru izvedenec ni izkazal nobene od teh okoliščin. Njegovo sklicevanje na obsežno tujo literaturo o pregledu ramenskega in drugih sklepov je povsem irelevantno, saj osebni pregled sploh ni bil odrejen.

Pri odločanju o izvedenini je nadalje potrebno upoštevati, da je postavitev izvedenca, glede na načelo materialne resnice in preiskovalno načelo iz 61. in 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v domeni sodišča in ni odvisna izključno od predlogov strank. Zahtevki za plačilo nagrade v socialnem sporu morajo biti zato še posebej utemeljeni in obrazloženi, zlasti kadar gre za odstopanje od povprečnega standarda, obsega in zahtevnosti izvedenskega dela. Pravilna in popolna navedba razlogov za plačilo nagrade v povečanem znesku ali za določene storitve je pomembna, ker mora socialno sodišče že zaradi zakonske obveznosti, da stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ne glede na izid postopka, krije zavod, vsako odstopanje od povprečne zahtevnosti izvedenskega mnenja posebej obrazložiti.

Glede na vse navedeno v prejšnjih točkah je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi ter izvedencu priznalo za pisno izdelavo izvida in mnenja nagrado na podlagi 2. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika, tj. za pisno izdelavo zahtevnega izvida in mnenja v višini 276,00 EUR, namesto priglašenih 414,00 EUR.

Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da ni pogojev za priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne medicinske dokumentacije v višini priglašenih 42,00 EUR. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje samo pribavilo zdravstvena kartona. Isto izhaja tudi iz sklepa o postavitvi izvedenca z dne 11. 12. 2013, v katerem sta med prilogami navedena tudi zdravstveni karton osebne zdravnice in ortopedski zdravstveni karton. Na podlagi navedenega izvedencu nagrada na podlagi 1. točke prvega odstavka 49. člena Pravilnika, tj. za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ne pripada.

Prav tako je pravilen pritožbeni očitek o neutemeljeno priznani nagradi za osebni pregled. Iz sklepa o postavitvi izvedenca z dne 11. 12. 2013 ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje izvedencu naložilo osebni pregled tožnika. Naložilo mu je, da zgolj po preučitvi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenih kartonih, oceni tožnikovo zdravstveno stanje do 15. 9. 2011. Pritožbeno sodišče se sicer strinja z izvedencem, da klinični pregled pripomore k objektivnemu vrednotenju in oceni preiskav, vendar pa upoštevaje dejstvo, da pregled ni bil naložen, in da je bilo odločilno tožnikovo zdravstveno stanje do 15. 9. 2011, osebni pregled tožnika, (ki je bil opravljen dne 14. 2. 2014) ni bil potreben. Glede na navedeno izvedencu nagrada na podlagi 2. točke prvega odstavka 50. člena Pravilnika, tj. za zahteven pregled, ne pripada.

Zaradi vsega obrazloženega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi tožene stranke ugoditi in ob uporabi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

Op. št. (1): Ocena zahtevnosti mnenja sicer ne more temeljiti zgolj na njegovi obsežnosti po straneh, temveč je bistvenega pomena vsebina opravljenega dela.

Op. št. (2): Sklep VDSS opr. št. Psp 279/2011