Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ne ugodi predlogu A. Č. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pokojni I. Z. in prijavi terjatve v zapuščino.
2. Proti temu sklepu se A. Č. pritožuje. Navaja, da je kot upnica upravičena predlagati izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj določba 221. člena ZD ne omejuje kroga upravičenih predlagateljev le na dediče oziroma stranke zapuščinskega postopka, temveč lahko izdajo predlaga vsaka prizadeta oseba. V predlogu je podrobno pojasnila svoj pravni interes za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ki je tudi v javnem interesu, saj se na ta način odpravlja pravno negotov status glede lastništva nepremičnine. Določbe 221. člena ZD ni mogoče razlagati tako ozko, kot je to zmotno storilo sodišče prve stopnje, saj gre za določbo, ki rešuje način razdelitve premoženja, ki ni bilo obseženo v sklepu o dedovanju. Edini učinek tega sklepa je, da je predlagateljici popolnoma onemogočena vknjižba lastninske pravice pri predmetnih nepremičninah, saj ne more od nikogar zahtevati izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice oziroma overitve podpisov na zemljiškoknjižnem dovolilu, ker je v zemljiški knjigi pri njenih nepremičninah še vedno vknjižena pokojna I. Z. Zaradi tega bi moralo sodišče razpisati zapuščinsko obravnavo, na kateri bi moralo omogočiti, da dediči po zapustnici, torej njeni pravdni nasledniki, pritožnici in njenemu možu priznajo lastninsko pravico na kupljenih nepremičninah. Nedvomno je potrebno ugotoviti, kdo so sedaj dediči po pokojni zapustnici, da lahko pritožnica in njen mož od dedičev zahtevata izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ali zahtevana priznanje lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pred pristojnim sodiščem. Enako je sodišče prve stopnje že ravnalo v primerljivih zadevah.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga pritožnice za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju oprlo na ugotovitev, da za izdajo predlaganega sklepa niso izpolnjeni pogoji, ker je bilo premoženje, ki je predmet predloga, znano že ob izdaji sklepa o dedovanju, pa tudi zato, ker pritožnica kot upnica ni stranka zapuščinskega postopka in ne more urejati vknjižbe lastninske pravice v njeno korist v predlaganem postopku. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti in zakonitosti sklepa. Določba 221. člena ZD je jasna in se uporabi samo v primeru, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, saj so tako dediči kot pritožnica za obstoj spornih nepremičnin vedeli in jih sklep o dedovanju omenja tudi kot premoženje, s katerim je pokojnica že razpolagala za časa življenja s kupno pogodbo. Čeprav ima pritožba načeloma prav, da sporna nepremičnina ne bi smela ostati vknjižena na mrtvega lastnika, pa določbe prvega odstavka 221. člena ZD kljub temu ni mogoče tako široko razlagati in uporabiti, kot predlaga pritožba. Tudi sicer pritožnica kot upnica ni stranka v zapuščinskem postopku, zato ni upravičena predlagati izdaje dodatnega sklepa o dedovanju, saj je ni mogoče uvrstiti med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD). Svoje zahtevke glede spornih nepremičnin bo zato morala uveljavljati proti dedičem zapustnice v pravdnem postopku, kot že sama ugotavlja v pritožbi.
5. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.