Jedro

Kljub ugotovljenemu dejanskemu stanju, da so bila očitana kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja in opravljanja storjena s sredstvi javnega obveščanja (TV) to ne vpliva na pravno opredelitev dejanj in s tem na stvarno pristojnost sodišča v kolikor upravičeni tožilec (zasebni tožilec) ne spremeni opisa očitanih dejanj v smeri ugotovljenega dejanskega stanja.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca zasebnih tožilcev K. I. in K. M. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kočevju v skladu s VI.

odstavkom 443. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo zasebno tožbo zasebnih tožilcev, ki sta jo podala po svojem pooblaščencu zaradi kaznivih dejanj razžalitve po členu 169/I KZ, obrekovanja po členu 170/I KZ in opravljanja po členu 172/I KZ.

Stroške postopka pa je nerazdelno naložilo v plačilo zasebnima tožilcema.

Zoper navedeni sklep se je pritožil pooblaščenec zasebnih tožilcev zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrglo zasebno tožbo, ker je v dokaznem postopku ugotovilo, da naj bi bila dejanja, ki se očitajo obdolžencem, storjena s sredstvom javnega obveščanja, to je televizijo in, da za to ni stvarno pristojno za odločanje v konkretni zadevi (1. točka I. odstavka 25. člena ZKP). Takšno stališče prvostopenjskega sodišča je, kot pravilno opozarja pritožnik, nepravilno.

Sodišče je pri sojenju vezano na opis kaznivega dejanja, v zasebni tožbi (načelo objektivne identitete - člen 354 ZKP).

Kljub temu, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotovilo, da sta zasebna tožilca izvedela za dejanja, ki naj bi jih storili obdolženci preko medija, to ne vpliva na pravno opredelitev dejanj, v kolikor upravičeni tožilec ne spremeni konkretnega opisa dejanj na katerega je sodišče vezano pri pravni opredelitvi. Sodišče samo ne more posegati v opis dejanj, ki so predmet zasebne tožbe v delih, ki so pravno relevantni za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost. Pooblaščenec zasebnih tožilcev je kljub ugotovljenemu dejstvu, da naj bi bila dejanja storjena po televiziji, vztrajal pri vloženem obtožnem aktu in ga ni spreminjal. Zato je sodišče s tem, ko je zavrglo zasebno tožbo po VI. odstavku 443. člena ZKP zagrešilo kršitev kazenskega postopka, saj je za sojenje za dejanja, kot se očitajo obdolžencem pristojno Okrajno sodišče v skladu z 2. točko I. odstavka 25. člena ZKP.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.