Jedro

Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora zatrjevati okoliščine, pomembne za presojo premoženjskega in likvidnostnega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu tožene stranke in jo delno oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi v znesku 3.199,50 EUR, t. j. za 90% od dolžne sodne takse (I. točka izreka), toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati preostalo sodno takso v višin 355,50 EUR v roku petnajst dni po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka), v preostalem je predlog tožene stranke zavrnilo (III. točka izreka) in ji za dolžni znesek sodne takse izdalo plačilni nalog (IV. točka izreka).

2. Toženka se je pritožuje zoper II. in III. točko izreka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče toženo stranko oprosti sodne takse v celoti, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zoper IV. točko pa vlaga ugovor. Soglaša z oprostitvijo 90% plačila sodne takse, ne strinja pa se, da bi morala plačati 355,00 EUR, ker tega denarja nima. Tožena stranka nima premoženja, iz katerega bi lahko poplačala sodno takso. Ničesar ne more prodati, če pa bi karkoli prodala bi denar zasegli upniki. Ocenjuje, da so podani pogoji za popolno oprostitev, saj gre za vprašanje dostopnosti do sodnega varstva, ki je, kljub bistveno znižani sodni taksi toženi stranki še vedno onemogočeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Popolna oprostitev plačila sodnih taks, za katero se zavzema pritožba, za pravne osebe po zakonu ni dopustna.

5. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Izpodbijani sklep slednje pravilno upošteva. Dejstvo, da tožena stranka ne posluje, da ima visoko bilančno izgubo, da je nelikvidna in da je sodna taksa relativno visoka (3.555,00 EUR) izpodbijani sklep upošteva pri delni oprostitvi (90% od dolžne sodne takse). Tožena stranka, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep, je predlog za taksno oprostitev utemeljevala z likvidnostnimi težavami in neposlovanjem, do svojega premoženjskega stanja pa se ni opredelila. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 vpogledalo v javno dostopne podatke na AJPESU in pridobilo bilanco stanja na dan 31. 12. 2015. Na njeni podlagi ugotavlja (8. točka obrazložitve), da ima tožena stranka opredmetena osnovna sredstva v višini 330.960,00 EUR, pri čemer iz bilance stanja ni razvidno, za kakšna opredmetena osnovna sredstva gre, da ima še kratkoročne poslovne terjatve v višini 19.260,00 EUR in denarna sredstva v višini 990,00 EUR. S pavšalno trditvijo v pritožbi, da premoženja nima, pritožba navedenih ugotovitev ne more uspešno izpodbiti. Sicer pa tožena stranka, kot pravilno obrazloži že sklep (10. točka obrazložitve) v predlogu oziroma izjavi o premoženjskem stanju, ni navedla, da premoženja ne more vnovčiti oziroma, da denarnih sredstev nima več. Drugačne pritožbene trditve, ki za povrh niso niti dokazno podprte, da nima premoženja za prodajo) so pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1, ne more upoštevati. Po utrjenem stališču sodne prakse je trditveno in dokazno breme namreč na stranki, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, kar pomeni, da mora slednja konkretno in obrazloženo zatrjevati okoliščine, pomembne tako za presojo premoženjskega kot likvidnostnega stanja. Takih okoliščin tožena stranka, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep, v predlogu za taksno oprostitev ni navedla.

6. Po navedenem pritožbene trditve niso utemeljene in ker ni razlogov na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Odločanje o ugovoru je v pristojnosti sodišča prve stopnje (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

7. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.