Jedro

Tožnica je vložila vlogo za dodelitev Zoisove štipendije v absolventskem stažu. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da Zoisove štipendije za dodatno študijsko leto (za čas absolventskega staža) ni mogoče dodeliti. Takšno materialnopravno stališče nima zakonske podlage. ZŠtip namreč določa, da so upravičenci do štipendije po splošnih pogojih tisti, ki imajo status dijaka oziroma študenta oziroma so udeleženci izobraževanja odraslih ter izpolnjujejo še druge pogoje, določene z zakonom. Pogoje za določitev Zoisove štipendije določa zakon v 24. členu. Tožnica navedene pogoje za pridobitev Zoisove štipendije izpolnjuje. V študijskem letu 2012/2013 je imela status študentke in je bila njena povprečna ocena v študijskem letu 2011/2012 9,8, kar pomeni, da je presegala povprečno oceno 8,5, ki je bila določena kot pogoj za pridobitev Zoisove štipendije v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip. Iz prvega odstavka 44. člena ZŠtip izhaja, da se o dodelitvi državne štipendije in Zoisove štipendije odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa. Čas absolventskega staža, ko ima nekdo status študenta, je del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomskega dela. Ravno diplomsko delo, kateremu je namenjen absolventski staž, je zadnje dejanje samega študijskega programa. Ker tožnica izpolnjuje vse pogoje za pridobitev Zoisove štipendije in je zato pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je drugostopenjsko urpavno odločbo odpravilo, prvostopenjsko upravno odločbo pa spremenilo tako, da je tožnici priznalo pravico do Zoisove štipendije za izobraževanje na fakulteti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 20. 4. 2015, odločba Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 21. 1. 2015 pa spremeni tako, da ima tožeča stranka pravico do Zoisove štipendije za izobraževanje na Fakulteti A., Univerze v B., po magistrskem izobraževalnem programu druge bolonjske stopnje C., v študijskem letu 2012/2013. Višina štipendije za študijsko leto 2012/2013 znaša 101,78 EUR mesečno in se izplačuje mesečno za pretekli mesec. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.221,36 EUR v 8 dneh po prejemu sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 101,78 EUR od dne 11. 11. 2012 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 12. 2012 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 1. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 2. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR do dne 11. 3. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 4. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 5. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 6. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 7. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 8. 2013 dalje do plačila; od zneska 101,78 EUR od dne 11. 9. 2013 dalje do plačila in od zneska 101,78 EUR od dne 11. 10. 2013 dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženke z dne 20. 4. 2015 in Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z dne 21. 1. 2015 ter, da se tožnici prizna Zoisova štipendija v študijskem letu 2012/2013, s tem da znaša višina štipendije za to študijsko leto 101,78 EUR mesečno in se izplačuje mesečno za pretekli mesec, ter da se toženi stranki naloži, da mora v 8 dneh od prejema sodbe tožnici plačati znesek 1.221,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posamičnega mesečnega zneska, to je od 11. dne v mesecu za pretekli mesec, dalje do plačila.

Postavilo se je na stališče, da ni podlage za to, da bi se Zoisova štipendija pridobila v času absolventskega staleža. Zoisovo štipendijo v času absolventskega staleža ni mogoče pridobiti, možno je le njeno izplačevanje. Navedeno naj bi jasno izhajalo iz prvega odstavka 44. člena ZŠtip.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno razlogovalo 44. in 45. člen ZŠtip, ko je zaključilo, da na navedeni podlagi ni mogoče Zoisove štipendije pridobiti tudi za obdobje absolventskega staleža. Gramatikalna razlaga citiranih določb ZŠtip namreč takšnega sklepa ne utemeljuje, namenska razlaga teh določb pa očitno utemeljuje nasproten sklep. Če se namreč lahko Zoisova štipendija izplačuje tekom celotnega absolventskega staleža, ne more biti nikakršnih razlogov, da se ta štipendija ne bi izplačevala zgolj tekom tega staža. To pa pomeni, da je mogoče pravico do Zoisove štipendije pridobiti tudi v času trajanja absolventskega staža, saj ni nobenega razumnega razloga, zakaj bi zakonodajalec omogočil izplačilo Zoisove štipendije vsem študentom tekom njihovega celotnega absolventskega staža, razen v primeru, da bi pravico do te štipendije lahko pridobili zgolj za obdobje absolventskega staža. V naravi Zoisove štipendije je prav to, da se pridobi pravica do štipendije za vsako študijsko leto posebej, saj morajo študentje v zadnjem letniku rednega izobraževanja, to je v letniku pred pridobitvijo statusa absolventa izpolnjevati pogoje, ki jih ZŠtip določa, da bi lahko pridobili pravico do Zoisove štipendije tudi tekom absolventskega staža. ZŠtip nima eksplicitne podlage, da Zoisove štipendije ne bi bilo mogoče pridobiti in izplačati zgolj tekom absolventskega staža. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje ni v skladu z Ustavo RS, saj krši načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. Tožnico postavlja v bistveno slabši pravni položaj od tistih študentov, ki jim je bila štipendija prvič dodeljena pred dodatnim letom študija oziroma jim je bila dodeljena za absolventski staž. Študent, ki je vpisan v posamezni letnik študijskega programa ter študent, ki je vpisan v dodatni letnik študija v t.i. absolventski staž, morata imeti popolnoma enaka stvarna razmerja. Za njuno neenako obravnavo ni podan stvaren razlog. Za takšno obravnavo ni mogoče najti razloga ne v zakonu niti ga ni mogoče iz njega izpeljati.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 20. 4. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije št. ... z dne 21. 1. 2015. S slednjo je bilo odločeno, da se tožničina vloga z dne 28. 8. 2012 za dodelitev Zoisove štipendije za izobraževanje na Fakulteti A., magistrski program C. zavrne, ker je tožena stranka ugotovila, da je tožnica vložila prvo vlogo oziroma vlogo za dodelitev Zoisove štipendije v absolventskem stažu. 6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/07 s spremembami). V 7. členu pa je določeno, da so do štipendije upravičene osebe s statusom dijaka oziroma dijakinje in osebe s statusom študenta oziroma študentke ter udeleženci oziroma udeleženke izobraževanja odraslih, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom. Pogoji za pridobitev Zoisove štipendije so določeni v 24. členu. V prvem odstavku 44. člena je določeno, da o dodelitvi državne štipendije in Zoisove štipendije se odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa.

7. Iz dejanskega stanja ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je tožnica vlogo za dodelitev Zoisove štipendije vložila dne 28. 8. 2012, vendar je bila njena vloga zavrnjena in je tožnica uspela šele v sodnem postopku, ko sta bila oba izpodbijana upravna akta odpravljena in toženki naloženo, da izda odločbo o štipendiji (sodba opr. št. V Ps 3370/2013 z dne 20. 5. 2014 potrjena s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 392/2014 z dne 18. 12. 2014). Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku dne 21. 1. 2015 izdal odločbo, s katero je vlogo tožnice ponovno zavrnil, ker se je postavil na stališče, da Zoisove štipendije za dodatno študijsko leto (za čas absolventskega staleža) ni mogoče dodeliti. Enako stališče je zavzel tudi pritožbeni organ ter prvostopenjsko sodišče. 8. Takšno materialnopravno stališče nima zakonske podlage. ZŠtip namreč določa, da so upravičenci do štipendije po splošnih pogojih tisti, ki imajo status dijaka oziroma študenta oziroma so udeleženci izobraževanja odraslih ter izpolnjujejo še druge pogoje določene z zakonom. Pogoje za določitev Zoisove štipendije zakon določa v 24. členu. Iz dokumentacije je razvidno, da tožnica navedene pogoje za pridobitev Zoisove štipendije izpolnjuje. V študijskem letu 2012/2013 je imela status študentke, kar izhaja iz potrdila o vpisu, prav tako je razvidno, da je bila njena povprečna ocena v študijskem letu 2011/2012 9,8, kar pomeni, da je presegala povprečno oceno 8,5, ki je bila določena kot pogoj za pridobitev Zoisove štipendije v 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip.

9. Iz prvega odstavka 44. člena ZŠtip izhaja, da se o dodelitvi državne štipendije in Zoisove štipendije odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa. Navedeno pomeni, da je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je absolventski staž obdobje, ki spada v izobraževalni program. O tem se je pritožbeno sodišče že opredelilo v zadevi Psp 268/2015, ko je v točki 11 obrazložitve jasno navedlo, da pomeni diplomsko delo zadnje dejanje študijskega programa. Povedano drugače, čas absolventskega staleža, ko ima nekdo status študenta je del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomskega dela. Ravno diplomsko delo, kateremu je namenjen absolventski staž, je zadnje dejanje samega študijskega programa.

10. Navedeno izhaja tudi iz četrtega odstavka 45. člena ZŠtip, ki določa, da se državne štipendije in Zoisove štipendije ter vzpodbude za izobraževanje izplačujejo tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.

11. V kolikor bi želel zakonodajalec izključiti dodeljevanje Zoisovih štipendij v času absolventskega staleža, bi to izrecno določil. Iz splošnih pogoj za pridobitev štipendije ter iz pogojev za pridobitev posameznih vrst štipendij to ne izhaja. Nasprotno iz določil tako 7., 8., 24., 44. in 45. člena ZŠtip izhaja, da lahko študent s statusom rednega študenta konkurira za Zoisovo štipendijo tudi v času absolventskega staleža in ob izpolnjevanju ostalih pogojev je do nje tudi upravičen, s tem, da lahko štipendist prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja le eno leto, kar velja tudi za čas absolventskega staža do diplome.

12. Mesečna višina Zoisove štipendije v znesku 101,78 EUR je v skladu s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Ur. l. RS, št. 57/2011). Tožena stranka, ki je z izplačilom glavnice v zamudi, je dolžna na podlagi prvega odstavka 382. člena Obligacijskega zakonika tožnici plačati tudi zamudne obresti, kot so določene v tožbenem zahtevku. V študijskem letu 2012/2013 je bila Zoisova štipendija vsem Zoisovim štipendistom nakazana najkasneje do 10. v mesecu in bi tako tudi tožnica do navedenega datuma prejela štipendijo, ter je tako toženka prišla v zamudo z naslednjim dnem, ko je bilo opravljeno nakazilo posameznega obroka Zoisovim štipendistom (enajstega v posameznem mesecu).

13. Pritožbeno sodišče je upoštevajoč 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke, odločitev prvostopenjskega organa pa na podlagi drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 spremenilo.