Jedro

Sodba se lahko opira tudi na dejstvo, ki ni sporno ali mu stranke niso ugovarjale, sicer pa lahko samo na dejstva in dokaze, o katerih so se stranke lahko izjavile pred sodiščem ali pred organi, ki so odločali v postopku za izdajo upravnega akta.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, št. ... z dne 28.10.1996 v delu, ki se nanaša na pritožbo Slovenskega odškodninskega sklada.

Obrazložitev

Upravna enota K. je s svojo odločbo št. ... z dne 19.9.1995 odločila, da je tožeča stranka v tej zadevi zavezanec za plačilo odškodnine v višini vrednosti podržavljenega Gradbenega podjetja V.B., Kranj, ki znaša 148.532,80 DEM. Upravičenec do odškodnine je V.B., roj. dne 5.9.1900 v Kranju, umrl dne 16.5.1990, na zadnje stanujoč v Kranju, T. 28, jugoslovanski državljan od 28.8.1945 do smrti. Navedeni zavezanec mora za plačilo navedene odškodnine izdati obveznice v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (Ur.l.RS, št. 7/93 in 48/94). Obveznice so nominirane v nemških markah in izplačljive v enakih polletnih obrokih v 20. letih, z obrestno mero 6%. Obveznice se glasijo na prinosnika in so izplačljive v tolarjih. Obresti se izplačujejo skupaj z izplačilom obrokov glavnice. Za čas od pravnomočnosti te odločbe do začetka obrestovanja obveznic pripadajo upravičencu obresti, ki veljajo za vloge na vpogled, glavnica pa se valorizira. Zavezanec mora obveznice izročiti v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe vlagateljici denacionalizacijskega postopka M.F. iz Kranja, T. 28 (prizadeta stranka v tem upravnem sporu). Ta bo z obveznicami začasno, do pravnomočne odločitve o dedovanju, upravljala kot skrbnica za posebne primere. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega postopka (1. do 6. točka izreka prvostopne odločbe).

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi tožeče stranke in prizadete stranke M.F. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da ni sledila pritožbi tožeče stranke kot zavezanca, ki je navedla, da bi se zemljišče parc. št. 448/6 k.o. K. v izmeri 2710 m2 moralo oceniti kot kmetijsko zemljišče, češ, da to izhaja iz odločbe o podržavljenju. Po mnenju tožene stranke je pravilna ugotovitev prvostopnega organa, da se to zemljišče šteje za komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče. Do takega sklepa je tožena stranka prišla (pred tem pa tudi prvostopni organ) z uporabo določbe kot 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja, ki določa, da se za komunalno opremljena stavbna zemljišča v smislu 2.a točke 2. odstavka tega člena (komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča) štejejo zemljišča, na katerih so bile zgrajene dovozne poti, ki so bile priključene na javno cestno omrežje in na katerih je bila urejena preskrba s pitno vodo in električno energijo, ter zemljišča, ki jih je bilo mogoče tako opremiti brez večjih stroškov. Po mnenju tožene stranke to pomeni, da ima predmestno zemljišče status nezazidanega komunalno opremljenega stavbnega zemljišča. Vrednost navedenega zemljišča pa je po mnenju tožene stranke prvostopni organ pravilno ugotovil, saj jo je določil v skladu z določbama 13. in 14. člena navedenega navodila. V mejah preizkusa pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe ter ob upoštevanju pritožbenih navedb je tožena stranka ugotovila, da je dejansko stanje v zadostni meri ugotovljeno, da je bil postopek pred prvostopno odločbo pravilen, da je prvostopna odločba pravilna in da temelji na zakonu, pritožba tožeče stranke kot zavezanca pa neutemeljena.

Tožeča stranka v tožbi meni, da bi bil način izračuna vrednosti navedenega zemljišča (št. 448/6 k.o. K.), kot ga je predlagala v pritožbi zoper prvostopno odločbo, pravilen. Vendar je, po vložitvi pritožbe zoper prvostopno odločbo z dne 10.10.1995 v letu 1996, pridobila možnost vpogleda v dodatne listine. V denacionalizacijskem spisu, ki se nanaša na denacionalizacijo premoženja istega upravičenca (V.B.) in se vodi pri istem prvostopnem upravnem organu, je prejela tudi menjalno pogodbo iz leta 1964. Po tej pogodbi je žena upravičenca (F.B. iz Kranja, T. 28 ) z Občino K. zamenjala svoji nepremičnini (zemljišči parc. št. 448/2 in 448/3 k.o. K.), v zameno pa dobila zgradbo na zemljišču parc. št. 84 k.o. K.(do 2/3). Ne glede na to, da predmet menjave po navedeni pogodbi ni bilo drugo premoženje kot navedeni zemljišči, je žena upravičenca pridobila še pravico uporabe na zemljišču parc. št. 448/6 k.o. K., izmere 2710 m2. Navedeno zemljišče, ki naj bi bilo podržavljeno v zvezi s podržavljenjem podjetja B.V. je tako prešlo v uporabo žene upravičenca F.B. V prihodnosti bo s predpisi, ki bodo urejali vzpostavitev lastninske pravice na zemljiščih, pravnim naslednikom upravičenca vzpostavljena poleg pravice uporabe tudi lastninska pravica. Zato meni, da je upravičenost do izplačila odškodnine za zemljišče parc. št. 448/6 k.o. K. v konkretnem denacionalizacijskem postopku neutemeljena. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba je utemeljena.

Iz listine (menjalne pogodbe med Občino K. in ženo upravičenca F.B. z dne 22.5.1964, ki jo je tožbi priložila tožeča stranka in ki jo je po njenem zatrjevanju v tožbi pridobila po vložitvi svoje pritožbe zoper prvostopno odločbo v letu 1996 v navedenem denacionalizacijskem spisu) v VI. točki te pogodbe res izhaja, da Občina K. dovoljuje, da se pri vl. št. 1066 vknjiži lastninska pravica na hišo na parc. št. 84 k.o. K. (T. 28 ) za F.B. do 2/3 nerazdelno in v istem razmerju trajna pravica uporabe parc. št. 84 v izmeri 208 m2 in pravica uporabe po 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč na parc. št. 448/6, izmere 2710 m2, obe ležeči v k.o. K..

Glede na določbo 58. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97-ZUS) je sodišče, glede na to da navedena točka citirane pogodbe ni sporna (na pogodbi je tudi navedba pod št. ... z dne 22.5.1964 torej istega dne, ko je bila ta pogodba sklenjena, da Občinsko javno pravobranilstvo v K. nima pripomb glede pravne veljavnosti te pogodbe), ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku ponovno obravnavati pritožbo tožeče stranke proti citirani prvostopni odločbi z dne 19.9.1995 in v dokaznem postopku izvesti tudi dokaz v zvezi s to listino v smeri, ali ima v zvezi z navedeno listino na navedenem zemljišču (448/6 k.o. K.), še vedno uporabno pravico žena upravičenca F.B. oz. ali je ta pravica že prešla na njene pravne naslednike, ali morda na koga drugega. V tem primeru pa je podana možnost lastninjenja tega zemljišča po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l.RS,št. 44/97), ki v 2. členu določa, da postanejo nepremičnine last fizičnih oseb, kadar imajo na nepremičnini pravico uporabe.

Vzpostavitev lastninske pravice in vpis te pravice, pa lahko pravni nasledniki dosežejo na podlagi tega zakona s predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi pri pristojnem sodišču. Glede na navedeno tožeča stranka v tožbi upravičeno opozarja, seveda kolikor dejstvo v zvezi s citirano VI. točko navedene pogodbe z dne 22.5.1964 še vedno drži, kar bo morala ugotoviti tožena stranka v ponovnem postopku, da je upravičenost do izplačila odškodnine za zemljišče parc. št. 448/6 k.o. K. v takem primeru v denacionalizacijskem postopku sporna. Zato bo potrebno, če bo to tožena stranka nesporno ugotovila, v novem postopku ponovno odločiti o višini odškodnine za podržavljeno Gradbeno podjetje B.V. v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada.

Tožena stranka pa naj tudi ugotovi dejanski obseg podržavljenja navedenega zemljišča, ki, glede na tožbene navedbe in podatke v upravnih spisih (ali 2710 m2 ali več ali manj), ni jasen.

Glede na navedeno je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo v delu izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na pritožbo tožeče stranke kot zavezanca, na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena, v zvezi s 3. točko 1. odstavka 25. člena ZUS.