Jedro

Iz upravnih spisov izhaja, da je bila pri tožniku poprečna stopnja izračunana na tak način, da so bili skupni dohodki večih let razdeljeni na toliko delov, na kolikor let se nanašajo in je bila tako ugotovljena poprečna stopnja 17 % (najnižja stopnja po določbi 18. člena ZDoh), ki je bila pri odmeri dohodnine tudi uporabljena. Glede na navedeno so bili dohodki tožnika, ki jih je nesporno prejel v letu 2002 za obdobje več let, tudi po presoji sodišča obdavčeni pravilno in na v ZDoh določen način. V zvezi s tožbenim ugovorom, da se dohodnina tožniku odmerja tudi za tista leta, ko ZDoh še ni veljal sodišče pripominja, da je v ZDoh uveljavljen način obdavčitve dohodkov, ki jih zavezanec v posameznem letu prejme, vendar pa se obdavčijo le po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave B, , s katero je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2000. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v napovedi za odmero dohodnine za leto 2000 poleg ostalih rubrik izpolnil tudi poglavje A/III - prejemki iz preteklih let, kjer je pod oznako 10 - plača, vpisal znesek v višini 4.999.655,00 SIT za obdobje od oktobra 1987 do avgusta 1998 in pod oznako 12 - regres, znesek v višini 435.025,00 SIT za obdobje od aprila 1988 do julija 1997. Tožniku je bila pri odmeri dohodnine celotna davčna osnova iz naslova plač, zmanjšana za prispevke za socialno varnost, skupaj s prejemki iz naslova regresa ter katastrskim dohodkom všteta v osnovo za odmero dohodnine. Skupna osnova je bila nato zmanjšana za olajšavo po 7. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, popr. 2/94, 7/95 in 44/96, v nadaljevanju: ZDoh) olajšavo po 9. členu ZDoh in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Nato so bili dohodki za več let razdeljeni na toliko enakih delov, na kolikor let se nanašajo in od dela dohodka, ki odpade na eno leto ugotovljena poprečna stopnja dohodnine enoletnih prejemkov, ki je znašala 17 %. Skupni dohodki leta 2000 so bili tako obdavčeni z najnižjo stopnjo davka (17 %). Na tak način so bili po presoji tožene stranke dohodki, ki jih je tožnik prejel za več let za nazaj pravilno obdavčeni. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določbo 1. alinee 6. člena ZDoh, po kateri se v osnovo za dohodnino vštevajo letni znesek plače, nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi. Po določbi 13. člena ZDoh se dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel in obdavčijo po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov. Za ugotovitev poprečne stopnje dohodnine enoletnih prejemkov se pri dohodkih, pri katerih se lahko ugotovi višina dohodka leta, za katero se odmerja dohodnina, upošteva ugotovljena višina prejemka tega leta. Če razmejitev dohodkov po letih ni možna se prejeti dohodek, ki se nanaša na več let razdeli na toliko enakih delov, na kolikor let se nanaša in se v osnovo za ugotovitev poprečne stopnje vključi del dohodka, ki odpade na eno leto. Tožniku so bili vsi napovedani prejemki izplačani v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2000, zato so bili, glede na določbo 5. člena ZDoh, po kateri dohodnino plačuje zavezanec, ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena ZDoh, tožniku tudi pravilno všteti v osnovo za odmero dohodnine tega leta v celoti, ne glede na leta, na katera se nanašajo.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Tožena stranka ni upoštevala, da je bila dohodnina odmerjena tudi za tista leta, ko ZDoh še ni veljal (1987 do 1991). Tožnik se s takim načinom ne strinja. Dejansko stanje je pojasnil že v prilogi k napovedi za odmero dohodnine, vendar ni bilo upoštevano. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v svojem odgovoru predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja in med strankama ni sporno, da so bili tožniku v letu 2000 med drugim izplačani tudi dohodki po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za obdobje od aprila 1987 do avgusta 1998. Sporno med strankama pa je vštevanje celotnega izplačila med dohodke leta 2000. ZDoh v 5. členu določa, da dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) razen, če ni s tem zakonom drugače določeno kar, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka predstavlja način obdavčitve vseh prejemkov, prejetih v enem letu.

Prav tako je v 13. členu ZDoh določeno, da se dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel in obdavčijo po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov. Pri tem je posledica nesorazmerne obdavčitve, ki bi jo lahko povzročilo vštevanje takih dohodkov v osnovo za odmero dohodnine enega leta odpravljena s tem, da se pri ugotovitvi poprečne stopnje dohodnine enoletnih prejemkov pri dohodkih, pri katerih se lahko ugotovi višina dohodka leta, za katero se dohodnina odmerja, upošteva ugotovljena višina prejemka tega leta. Če pa razmejitev dohodkov po letih ni možna, se po določbi 3. odstavka istega člena ZDoh prejeti dohodek, ki se nanaša na več let, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor let se nanaša, in se v osnovo za ugotovitev poprečne stopnje vključi le del dohodka, ki odpade na eno leto. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila pri tožniku poprečna stopnja izračunana na tak način, da so bili skupni dohodki večih let razdeljeni na toliko delov, na kolikor let se nanašajo in je bila tako ugotovljena poprečna stopnja 17 % (najnižja stopnja po določbi 18. člena ZDoh), ki je bila pri odmeri dohodnine tudi uporabljena. Glede na navedeno so bili dohodki tožnika, ki jih je nesporno prejel v letu 2000 za obdobje več let, tudi po presoji sodišča obdavčeni pravilno in na v ZDoh določen način. V zvezi s tožbenim ugovorom, da se dohodnina tožniku odmerja tudi za tista leta, ko ZDoh še ni veljal sodišče pripominja, da je v ZDoh uveljavljen način obdavčitve dohodkov, ki jih zavezanec v posameznem letu prejme, vendar pa se obdavčijo le po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov. To pa ne pomeni, da pred uveljavitvijo ZDoh osebni dohodki prejemki niso bili obdavčeni. Pred uveljavitvijo ZDoh je veljal Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/99), ki je v določbah, ki so bile z uveljavitvijo Zakona o spremembah zakona o davkih občanov (Uradni list RS, št. 48/90) in ZDoh črtane, tudi določal, da občani plačujejo davek od osebnih dohodkov.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.