Jedro

Ker zavarovalec toženi stranki ni redno plačeval mesečnih obrokov premije oziroma jih ni poravnal v celoti, je ravnal v nasprotju z 936. členom OZ in sklenjeno zavarovalno pogodbo.

Ker je prišlo do nezgode po razdrtju pogodbe, tožeča stranka kot zavarovanec pri zavarovalnici (toženi stranki) ni imela več nezgodnega zavarovanja in zato tožena stranka (zavarovalnica) ni dolžna plačati zavarovalnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijani sodbi je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zavarovalnine v znesku 10.860,00 EUR po polici za nezgodno zavarovanje št. 5255, ker je zaradi neplačila premije obveznost zavarovalnice na izplačilo zavarovalne vsote prenehala.

2. Sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj iz plačilne liste tožnika sledi, da mu je bil znesek zavarovalne premije od plače odtegnjen in da je svojo obveznost poravnal. Pa tudi če premija ne bi bila poravnana, zavarovalnica ni bila upravičena razdreti pogodbe, ker o zapadlosti neplačanih obrokov ni obvestila zavarovanca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka vtožuje tožbeni zahtevek na podlagi police za nezgodno zavarovanje, ki sta jo sklenila tožnikov delodajalec V., d.d. kot zavarovalec in tožena stranka Zavarovalnica, na podlagi katere so bili zavarovani zaposleni delavci po kadrovski evidenci, in sicer za čas od 1. 11. 2009 dalje. Dogovorjeno je bilo, da se bo premija plačevala v 12-tih obrokih vsakega 15-tega v mesecu. Iz posebnih pogojev za kolektivno nezgodno zavarovanje zaposlenih 02-NEZ-01/08, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, sledi, da je kolektivno nezgodno zavarovanje lahko sklenjeno brez izrecne navedbe imena in priimka zavarovancev, in da v tem primeru zavarovanje velja za vse zaposlene, ki so pri zavarovalcu v rednem delovnem razmerju (3. člen). To velja tudi za konkretni primer. Iz 9. člena sledi, da se obračun premije izvaja na način in v rokih, ki so navedeni v polici. Ker je bilo v konkretnem primeru sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje brez navedbe imena in priimka zavarovancev, se je premija obračunavala glede na število zaposlenih na dan, ko je bilo sklenjeno zavarovanje. Ob izteku zavarovalnega leta se je naredil končni obračun premije glede na povprečno število zaposlenih v preteklem zavarovalnem letu. Zavarovalec pa je bil dolžan v 30-tih dneh po izteku zavarovalnega leta zavarovalnici dostaviti natančne podatke o številu vseh zaposlenih na zadnji dan vsakega meseca preteklega zavarovalnega leta.

5. Premijo je plačeval zavarovalec in ne neposredno zavarovanci. Ker je obligacijski odnos nastal med zavarovalnico in tožnikovim delodajalcem, tožena stranka zavarovanih delavcev ni bila dolžna pozvati k plačilu premije. Iz dokaznega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje opisalo v 20. in 21. točki obrazložitve, sledi, da je tožena stranka tožnikovega delodajalca (zavarovalca) opominjala zaradi neplačila mesečnih premij, ker na dan izdaje tretjega opomina dne 5. 3. 2010 (B2) zavarovalec toženi stranki ni poravnal delne mesečne premije za čas od 1. 11. 2009 do 1. 12. 2009 v znesku 40,80 EUR, delne mesečne premije za obdobje od 1. 12. 2009 do 1. 1. 2010 v znesku 1.068,96 EUR in mesečne premije za obdobje od 1. 1. 2010 do 1. 2. 2010 v znesku 6.736,08 EUR. Dejstvo, da je tožnikov delodajalec svojemu delavcu trgal mesečne obroke premije v višini 4,08 EUR od plače, na odločitev v tej zadevi ne more imeti nobenega vpliva, ker njegov delodajalec, ki je zneske za zavarovalno premijo sicer odtrgal delavcu od plače, teh zneskov ni nakazal zavarovalnici.

6. Sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da iz zavarovalne police sledi, da je premija zapadla v plačilo vsakega 15. dne v mesecu, da je bilo zato premijo za čas od 1. 11. 2009 do 1. 12. 2009 potrebno plačati do 15. decembra 2009, za čas od 1. 12. 2009 do 1. 1. 2010 do 15. januarja 2010 in za obdobje od 1. 1. 2010 do 1. 2. 2010. Ker zavarovalec toženi stranki ni redno plačeval mesečnih obrokov premije oziroma jih ni poravnal v celoti, je ravnal v nasprotju z 936. členom OZ in sklenjeno zavarovalno pogodbo. Po tretjem opominu je tožena stranka zavarovalca, ki je bil v zamudi s plačilom treh mesečnih obrokov premije, izrecno opozorila, da če premija v 30-tih dneh od prejema opomina ne bo plačana, naj dopis z dne 5. 3. 2010 šteje kot izjavo za razdrtje zavarovalne pogodbe in prenehanje zavarovalnega kritja zavarovalnice v skladu z 837. členom OZ in da bo razdrtje nastopilo 30-ti dan po prejemu opomina. Dopis z dne 5. 3. 2010 je zavarovalec prejel 8. 3. 2010 (B4 – B6). Ker po 30-tih dneh od 8. 3. 2010 zapadlih premij nihče ni plačal, je tožena stranka 8. 4. 2010 utemeljeno razdrla zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka (četrti odstavek 937. člena OZ). Ker je prišlo do nezgode 3. 5. 2010, to je po razdrtju pogodbe, tožeča stranka kot zavarovanec pri zavarovalnici (toženi stranki) ni imela več nezgodnega zavarovanja in zato tožena stranka (zavarovalnica) ni dolžna plačati zavarovalnine.

7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.