Jedro

Ker tožnik v svojem predlogu ni navedel nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi morebiti lahko omogočila drugačno odločitev o njegovi taksni obveznosti, je sodišče prve stopnje ta njegov predlog utemeljeno zavrglo, saj tožnik do njegove vsebinske presoje ni več upravičen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se oba sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 27. 12. 2016, po katerem bi tožnik moral plačati prvi obrok sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 213,25 EUR. Z drugim izpodbijanim sklepom pa je zavrglo njegov ponovni predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Tožnik je zoper oba sklepa hkrati vložil pritožbo, v kateri ni navedel zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga pa, naj sodišče druge stopnje sklepa spremeni in v celoti ugodi njegovemu predlogu za taksno oprostitev, podrejeno pa naj mu plačilo sodnih taks odloži do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku; sicer naj oba izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Navaja, da plačila sodnih taks ne zmore, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživetje. S pravnomočnostjo sodbe bo pridobil premoženje, poleg tega pa bo zelo verjetno s tožbo uspel in mu bo sodne takse morala povrniti nasprotna stranka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi po prvem odstavku 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko ugovarjal izdanemu plačilnemu nalogu le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker tožnik ni uveljavljal nobenega od naštetih razlogov, je sodišče njegov ugovor utemeljeno zavrnilo. S ponovnim navajanjem, da tožnik plačila sodnih taks ne zmore, drugačne odločitve o ugovoru ne more doseči. 5. Prav tako tožnik ni upravičen do ponovnega odločanja o taksni oprostitvi. Sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 8. 2016 o delni oprostitvi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je že bil predmet pritožbenega preizkusa. Odločitev o obročnem plačilu dolgovane sodne takse je tako pravnomočna. Ker tožnik v svojem predlogu z dne 9. 1. 2017 ni navedel nobene nove ali spremenjene okoliščine, ki bi morebiti lahko omogočila drugačno odločitev o njegovi taksni obveznosti, je sodišče prve stopnje ta njegov predlog utemeljeno zavrglo, saj tožnik do njegove vsebinske presoje ni več upravičen.

6. Posplošene pritožbene trditve za spremembo izpodbijanega sklepa ne zadoščajo. Tožnik ni pojasnil, kolikšno premoženje in na kakšni podlagi naj bi pridobil ob pravnomočnosti pričakovane sodbe. Tudi pravica pravdnih strank do povrnitve stroškov postopka nima nobene zveze s taksno obveznostjo. Ta je namreč nastala že ob vložitvi tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), zato ni pomembno, kaj si tožnik obeta od pravde oziroma kakšen bo njen izid. 7. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo oba izpodbijana sklepa.

8. Ker je tožnik s pritožbo propadel, ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).