Jedro

Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje smelo o stroških postopka odločiti šele po pravnomočnosti. V obravnavani zadevi ne gre za procesno situacijo po četrtem odstavku 163.člena ZPP, ko bi smelo sodišče izdati sklep o višini stroškov šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari niti za procesno situacijo po petem odstavku 163.člena ZPP. V konkretni zadevi pa gre za procesno situacijo iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ko je sodišče prve stopnje o glavni stvari odločilo izven naroka skladno z določbo 454. člena ZPP in tožeča stranka je morala, če je želela, da bi sodišče vsebinsko odločalo o stroških postopka, priglasiti stroške postopka v 15 dneh od prejema sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I Pg 84/2019 z dne 13. 7. 2020 izreklo: ″Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 620,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.″

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je 29. 6. 2020 izdalo sodbo I Pg 84/2019, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo glavnice 3.987,00 EUR s pripadki. Tožeča stranka, ki je citirano sodbo prejela 2. 7. 2020 (vročilnica pripeta k list. št. 63), je pravočasno (3. 7. 2020), v skladu s sedmim odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zahtevala povrnitev stroškov. Glede na navedeno je sodišče, v skladu s prvim odstavkom 163. člena ZPP, odločalo brez naroka, saj je potrebno odločiti le o stroških postopka ter s sklepom (tretji odstavek 128. člena ZPP). Ker je iz podatkov v spisu razvidno, da je tožeča stranka v pravdi uspela, ji mora tožena stranka povrniti pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

3. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je pri odmeri stroškov upoštevalo potrebne stroške (155. člen ZPP), Zakon o sodnih taksah (ZST-1) in Odvetniško tarifo (OT) ter tožeči stranki priznalo 300 točk za sestavo dopolnitve tožbe (tar. št. 18/1 OT), 300 točk za sestavo prve pripravljalne vloge (tar. št. 19/1 OT), skupaj 600 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 360,00 EUR, skupaj z 22% DDV (79,20 EUR) in 181,00 EUR sodne takse (presežek doplačane sodne takse za pravdni postopek pred sodiščem prve stopnje nad zneskom 181,00 EUR, bo tožeči stranki vrnjen na podlagi prvega odstavka 36. člena ZST-1) pa 620,20 EUR.

4. Nadalje je sodišče prve stopnje obrazložilo, da tožeči stranki v presežku ni priznalo priglašene nagrade, saj ta ni bila priglašena v skladu s prvim odstavkom 13. člena in v zvezi z drugim odstavkom 12. člena OT ter upoštevaje vrednost spornega predmeta 3.987,00 EUR.

5. Obrazložilo je še, da iz razloga, ker je toženi stranki naložena dajatev, je določen tudi rok, v katerem se mora izpolniti (prvi odstavek 313. člena ZPP). V skladu z določbo četrtega odstavka 458. člena ZPP znaša rok iz drugega odstavka 313. člena ZPP 8 dni in začne teči prvi dan po vročitvi prepisa odločbe toženi stranki, ki ji je naložena izpolnitev, kot to določata drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku tega roka (Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13. 12. 2006).

6. Zoper ta sklep je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijan sklep spremeni tako, da zavrne zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov oziroma podredno, da sklep razveljavi in vrne pred sodišče prve stopnje v ponovno odločanje, ki naj o stroških odloči po pravnomočnosti odločitve v zadevi.

7. Pritožba povzema, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o stroških pravdnega postopka in toženi stranki naložilo povračilo stroškov postopka tožeči stranki v višini 620,20 EUR s pripadki in trdi, da je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje obremenjen tako s procesnimi kršitvami, hkrati pa je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in tudi napačno uporabilo materialno pravo. Tako primarno izpostavlja, da odločitev sodišča o zadevi I Pg 84/2019 še ni pravnomočna, saj je tožena stranka zoper odločitev sodišča vložila pritožbo, zaradi česar je tožena stranka tudi prepričana, da je odločanje o stroških nepravdnega postopka pred pravnomočnostjo sodbe, s katero je sodišče odločalo o zadevi pravdnega postopka preuranjeno. Tožena stranka je prepričana, da bo končna vsebinska odločitev sodišča v zvezi s predmetom spora v tej pravdi drugačna in bo tožeča stranka tista, ki bo dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.

8. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

9. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijani sklep v celoti pravilen in zakonit, zato je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi ga sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je še pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari, z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka.

13. Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje smelo o stroških postopka odločiti šele po pravnomočnosti. V obravnavani zadevi ne gre za procesno situacijo po četrtem odstavku 163.člena ZPP1, ko bi smelo sodišče izdati sklep o višini stroškov šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari niti za procesno situacijo po petem odstavku 163.člena ZPP2, ko bi sodišče ustno razglasilo sodbo. Sodišče bi zgolj v primeru, da bi pridržalo odločitev glede višine stroškov postopka, o višini smelo odločiti šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Prav tako bi smelo stroške odmeriti s posebnim sklepom, če bi poprej ustno razglasilo, kdo nosi stroške postopka.

14. V konkretni zadevi pa gre za procesno situacijo iz sedmega odstavka3 163. člena ZPP, ko je sodišče prve stopnje o glavni stvari odločilo izven naroka skladno z določbo 454. člena ZPP in tožeča stranka je morala, če je želela, da bi sodišče vsebinsko odločalo o stroških postopka, priglasiti stroške postopka v 15 dneh od prejema sodbe in sodišče prve stopnje je stroške smelo odmeriti še pred pravnomočnostjo odločitve glede glavne stvari ter z izdajo izpodbijanega sklepa o stroških ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

15. Ker tožena stranka s pritožbo o glavni stvari ni uspela, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava pa neutemeljen.

16. Pritožba ni konkretno izpodbijala odmere stroškov po višini, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal zmotne uporabe materialnega prava, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

17. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu 2. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

18. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela , sama nosi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

19. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 186,66 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude (155. člen ZPP).

20. Pritožbeno sodišče je stroške odgovora na pritožbo odmerilo po OT in kot potrebne stroške v okviru priglašenih stroškov priznalo po tarifni številki 21 za odgovor na pritožbo 250 točk (sporna vrednost je 620,20 EUR), po tretjem odstavku 11. člena OT 2% za materialne stroške, kar znaša 5 točk, skupaj 255 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR je to 153 EUR, povečano za 22% DDV pa skupni stroški znašajo 186,66 EUR. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006. 1 Četrti odstavek 163. člena ZPPP se glasi: ″O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Sklep o višini stroškov lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Pritožba ne zadrži izvršitve.″ 2 Peti odstavek 163. člena ZPP se glasi: ″Kadar sodišče ustno razglasi sodbo ali sklep, s katerim se nalaga povrnitev stroškov, lahko odloči, da bo znesek stroškov odmerilo v pisnem odpravku sodbe oziroma sklepa, če je treba sklep vročiti strankam.″ 3 Sedmi odstavek 163. člena ZPP se glasi: ″Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.″