Jedro

Tožeča stranka je v postopku izkazala, da je toženi stranki ponudila odpravo napak, to je lasastih razpok, in sicer na način, za katerega je tudi izvedenec navedel, da je primeren, s položitvijo hidroizolacije. Ker je tožena stranka to odklonila, dejstva, da je gradnja za toženo stranko sedaj neuporabna, ne more naprtiti tožeči stranki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti 299,63 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 91066/2012 z dne 26. 6. 2012 se v 1. točki vzdrži v veljavi za glavnico v višini 2.733,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2011 dalje do plačila in v 3. točki za znesek 80,28 EUR stroškov izvršilnega postopka.

II. Tožena stranka G. S., d.o.o., je dolžna plačati tožeči stranki A. s.p., znesek 530,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2011 dalje do plačila in stroške tega postopka v višini 410,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od njihove odmere dalje do plačila, vse v roku 8 dni in pod izvršbo.

2. Zoper sodbo v celoti se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži plačilo njenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, podrejeno pa sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbi nasprotuje in predlaga, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo nadaljnje stroške tega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi tožeča stranka vtožuje še neplačano razliko za opravljena gradbena dela, in sicer izdelavo betonske plošče in betonskih stopnic na objektu tožene stranke po računu št. 0 z dne 3. 11. 2011. 8. Iz dejanske podlage sodbe, na katero je višje sodišče v tem postopku vezano, izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - v popisu del, ki ga je pripravila tožena stranka, vodotesni beton ni bil predviden, - tožeča stranka je dela v celoti opravila, tožena stranka pa je od celotnega zneska 5.9987,09 EUR plačala le 2.733,88 EUR, - vrednost del se zaradi lasastih razpok, ki na nosilnost konstrukcije ne vplivajo, ni zmanjšala, - plošča se brez ustrezne obdelave oz. polaganja končnega tlaka ne izvaja, - izdelava tlaka oz. izolacije ni bila predmet pogodbe, - napako se da odpraviti; tožeča stranka jo je hotela odpraviti na lastne stroške, a je tožena stranka to odklonila.

9. Po tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo.

10. Tožena stranka v pritožbi uvodoma uveljavlja, da je napačno razumevanje materialnega prava sodišče prve stopnje vodilo do zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pri tem tožena stranka ne navede, katera materialnopravna določba Obligacijskega zakonika (OZ) o podjemni pogodbi oziroma gradbeni pogodbi je bila napačno uporabljena,(1) izpodbija pa zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dela v celoti opravila. Vendar je s pomočjo mnenja izvedenca gradbene stroke ugotovljeno dejansko stanje, da je tožeča stranka v celoti opravila naročena dela, v tem pritožbenem postopku neizpodbojno.

11. Pritožbeno uveljavljana trditev, da tožeča stranka ni opravila vseh del, saj ni naredila dogovorjenega zaključnega sloja, ki bi bil v skladu z dogovorjeno kavzo, predstavlja novo dejstvo v postopku, ki ga v tej fazi ni mogoče več uveljavljati (337. člen ZPP). V postopku pred sodiščem prve stopnje namreč tožena stranka te trditve ni postavila, nasprotno, izrecno je izpostavila, da o namestitvi kakršnekoli hidroizolacije na armirano betonsko ploščo med pravdnima strankama nikoli ni bilo govora.(2)

12. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o odstopanju od izrecno dogovorjenih lastnosti nadstreška, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožeča stranka dela opravila tako, kot je bilo dogovorjeno, torej tudi z uporabo nevodotesnega betona. Glede na to so vsa izvajanja tožeče stranke o pravni teoriji v zvezi s končnim rezultatom izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja nerelevantna. Končni rezultat je glede na dejansko podlago sodišča prve stopnje dosežen. Tožeča stranka je v postopku izkazala, da je toženi stranki ponudila odpravo napak, to je lasastih razpok, in sicer na način, za katerega je tudi izvedenec navedel, da je primeren, s položitvijo hidroizolacije. Ker je tožena stranka to odklonila, dejstva, da je gradnja za toženo stranko sedaj neuporabna, ne more naprtiti tožeči stranki. Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, kot je to bilo v tej zadevi, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi (prim. 639. člen OZ).

13. Neutemeljene so pritožbene trditve o pomanjkljivi trditveni in dokazni podlagi tožeče stranke, ki naj ne bi utemeljevala ugoditve zahtevku; tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na to, da je tožeča stranka svoj zahtevek dokazovala le z računom in specifikacijo. Tožeča stranka se je v svoji prvi pripravljalni vlogi na račun in specifikacijo navedenih gradbenih del izrecno sklicevala kot na sestavni del svoje pripravljalne vloge,(3) pri čemer ni razlogov, da bi vsebino specifikacije (priloga A3 spisa) v pripravljalno vlogo tudi prepisovala. Z ugotovitvami izvedenca gradbene stroke so razčiščena tudi vsa vprašanja o kvaliteti opravljenih del. Pri tem višje sodišče poudarja, da je trditveno in dokazno breme o obstoju takih stvarnih napak, ki bi jamčevalni zahtevek tožene stranke utemeljevale, na njej sami, čemur v tem postopku ni zadostila.

14. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila v tem, da so v izvedenskem mnenju neskladja, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo in povzelo, zaradi česar sodbe sodišča prve stopnje naj ne bi bilo mogoče preizkusiti, ni podana. Ta je podana le, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni, in jo je višje sodišče lahko preizkusilo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se vrednost del zaradi lasastih razpok na betonski plošči ni zmanjšala, da se taka napaka da odpraviti, tožena stranka pa je to ponudbo tožeče stranke zavrnila. Tožeča stranka je torej dosegla končni rezultat, h kateremu se je zavezala, zato ji je tožena stranka za opravljeno delo dolžna storitev tudi v celoti plačati (619. člen OZ).

15. Glede na navedeno je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Tožeča stranka je priglasila nagrado za postopek s pravnim sredstvom, za kar ji ob upoštevanju izpodbijane vrednosti spornega predmeta 3.264,21 EUR gre po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) 225,60 EUR in 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, kar skupaj z 22% DDV znaša 299,63 EUR.

Op. št. (1): prim. 619. oz. 649. člen OZ.

Op. št. (2): glej list. št. 46 spisa Op. št. (3): glej list. št. 27 spisa