Jedro

Če se v tožbi zatrjuje, da je prva tožena stranka prenesla svoja sredstva in poslovanje na drugo toženo stranko, začasna odredba zoper slednjo ni utemeljena zaradi odsotnosti pogoja iz 2. odst. 270. člena ZIZ, to je neizkazane nevarnosti otežene izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki B. d.o.o. prepovedalo razpolagati z njenimi premičninami, prepovedalo dolžnikovemu dolžniku naj tej družbi izplača terjatve ali ji izroči stvari oziroma prepovedalo družbi, da sme te stvari sprejeti, terjatve izterjati ali razpolagati z njimi ter naložilo Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po nalogu pooblaščene osebe družbe odreči izplačilo denarnega zneska v višini 10.000.000,00 SIT z računa tožene stranke. Ocenilo je, da tožeči stranki ni uspelo izkazati, da so ravnanja tožene stranke usmerjena v preprečitev bodoče izvršbe.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Prvostopnemu sodišču očita na prvem mestu, da njegovega sklepa ni mogoče preiskusiti, saj na dokaze tožeče stranke ne daje nikakršnih odgovorov, temveč pri razlogovanju uporablja predvsem hipoteze. Za svoje navedbe je tožeča stranka ponudila ustrezne dokaze, ki pa jih prvostopno sodišče ni izvedlo. Izkazala je, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja in drugega razpolaganja s premoženjem družbe C. d.o.o. uveljavitev njene terjatve otežena ali celo onemogočena. V nadaljevanju pritožbe opozarja na povezanost te zadeve z zadevo, ki se vodi pod opr. št. P 37/98 zoper družbo C. d.o.o., v kateri je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen iz drugih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je predlagala izdajo identične začasne odredbe tako zoper družbo C. d.o.o., glede katere je prvostopno sodišče že izdalo sodbo in sklep o zavrnitvi začasne odredbe pod opr.št. P 37/98, kot zoper družbo B. d.o.o. V tem postopku je predmet pritožbenega postopka le odločitev prvostopnega sodišča, kolikor se ta nanaša na družbo B. d.o.o. Ne glede na to, da tožeča stranka verjetnosti svoje terjatve zoper to družbo niti ni izkazala, saj tožnik s tožbo zahteva izplačilo vrednosti svojega poslovnega deleža lahko le od družbe, katere družbenik je, pa prvostopno sodišče tudi povsem pravilno zaključuje, da tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe tožeči stranki ni uspelo izkazati. Po 2. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora namreč upnik izkazati za verjetno tudi nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V obravnavani zadevi pa takšno oteževanje izvršbe tožnik zatrjuje le v zvezi z družbo C. d.o.o. in in njenim direktorjem, ne pa tudi glede družbe B. d.o.o., na katero se nanaša izpodbijani sklep. Trditev, da je družba C. d.o.o. svoje poslovanje prenesla na družbo B. d.o.o. pa kvečjemu kaže, da slednja premoženje pridobiva, ne pa odtujuje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).