Jedro

Pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ker kljub izrecnemu pravnemu pouku ni navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni predložil takšnega dokazila, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnika (v nadaljevanju pritožnika), ki jo je ta sam vložil zoper sklep I U 82/2016-7K z dne 22. 5. 2017, s katerim je sodišče zavrnilo njegove ugovore zoper plačilne naloge I U 82/2016-5, I U 82-2016-6 in I U 82/2016-7, vsi z dne 23. 9. 2016 in njegov predlog za odlog plačila sodnih taks ter zavrglo njegov predlog za odpis plačila sodnih taks v tem upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da pritožba ni dovoljena, saj pritožnik niti v predhodnem postopku, niti v pritožbi ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, pri čimer je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi, kot je bil opozorjen tudi na pravne posledice, če bo pritožbo vložil sam.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. V tej zadevi se je z zavrženo tožbo zahtevala odprava oziroma izrek odločbe Ministrstva za okolje in prostor za nično. Ker se v postopku pred upravnim sodiščem uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), lahko skladno z drugim odstavkom 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primarno uporablja za vprašanja postopka, kolikor niso drugače urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.1

5. Sodišče pritožnika ni (ponovno) pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, saj ga je k predložitvi dokazila predhodno že pozvalo z dopisom z dne 3. 5. 2016 v zadevi I Up 118/2016. Pritožnik je po prejemu poziva sodišču sicer posredoval vlogo, vendar zahtevanega dokazila ni predložil, niti v vlogi ni zatrjeval, da je izpit opravil. 6. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7. Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ker kljub izrecnemu pravnemu pouku ni navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni predložil takšnega dokazila, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

8. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

10. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

1 Prim. npr. I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.