Jedro

Odvetnik toženke je dal soglasje h umiku tožbe, zato je sodišče pravilno ustavilo postopek. V kolikor je odvetnik ravnal v nasprotju z voljo stranke, je to stvar njunega notranjega (mandatnega) razmerja, ki na potek postopka ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek.

Pritožbo zoper sklep vlaga tožena stranka in zahteva njegovo razveljavitev. Navaja, da je pooblaščenec podpisal zanjo škodljivo soglasje brez njene vednosti. Pravnofomalno tožeči stranki ne dolguje ničesar in je celo v preplačilu, kar izhaja tudi iz izvedenskega mnenja. V pogovoru z uslužbenko tožeče stranke je sicer predlagala način poplačila z namenom ustavitve postopka in ta dopis je bil uporabljen v pogovorih s pooblaščencem pritožnice, na podlagi katerih je ta brez njene vednosti podal soglasje za umik tožbe, sama pa na to ne pristaja.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari, kasneje (in vse do konca glavne obravnave) pa le, če tožena stranka stranka v to privoli (prvi in drugi odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). V predmetni zadevi je tožeča stranka z vlogo z dne 14.9.2009 umaknila tožbo, tožena stranka pa je po svojem pooblaščencu podala soglasje za umik. Po 86. členu ZPP lahko stranka opravlja pravdna dejanja sama ali po pooblaščencu, pri čemer imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama (92. člen ZPP). Odvetnik RK, ki je kot pooblaščenec tožene stranke, podal soglasje za umik tožbe, je ustrezno pooblastilo imel, nasprotnega pritožnica niti ne trdi. Glede na takšne ugotovitve je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so pogoji za umik tožbe podani in pravdni postopek na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP ustavilo. Vprašanje nesoglasja med toženkom in njenim pooblaščencem pa je stvar njunega notranjega (mandatnega) razmerja (769. člen Obligacijskega zakonika).

Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišča pa ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen ZPP).