Jedro

Glede na dohodke obeh staršev in glede na tožnikovo solastništvo hiše, ni razlogov, da bi se vzel za podlago za določitev preživnine minimalen statistično ugotovljen podatek o stroških preživljanja, kot je to očitno storilo sodišče druge stopnje. Preživnina, ki ne dosega polovice že nekoliko zastarelega podatka o minimalnih preživninskih stroških, glede na dohodke staršev in siceršnje ugotovljene okoliščine v tej zadevi ni v skladu z določbo 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ne upošteva niti možnosti staršev niti potreb otroka.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se določi preživnina za mladoletnega B. V. v znesku 22.000,00 SIT mesečno.

V presežku se revizija zavrne kot neutemeljena.

Stroške pritožbenega in revizijskega postopka trpita pravdni stranki vsaka svoje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je določilo preživnino na ml. B. V. v znesku 25.000,00 SIT mesečno od 1.2.1996 dalje. Ugotovilo je, da znašajo stroški za preživljanje ml. B. V. 60.000,00 SIT do 65.000,00 SIT mesečno. Tožnikovi dohodki znašajo 80.939,00 SIT mesečno, toženkini pa 79.265,00 SIT. Tožnik živi sam v stanovanju v hiši, katere solastnik je, toženka s sinom pa živi pri starših. Tožnikovi stroški so višji od toženkinih, zato mu je naložilo preživnino, ki je manjša od toženkinega prispevka.

Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in znižalo preživnino na 18.000,00 SIT mesečno. Ocenilo je, da so otrokove potrebe nižje od tistih, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in glede na preživninske možnosti staršev določilo preživnino v navedenem znesku.

Proti tej sodbi vlaga revizijo toženka. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne pritožbo tožeče stranke in potrdi sodbo prve stopnje, podrejeno pa, da sodbo druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Opozarja, da tožnik zasluži več kot toženka. Z materjo je solastnik dvostanovanjske hiše. Minimalni stroški po izračunu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za november 1995 znašajo 36.683,00 SIT mesečno. Upoštevati je treba vsaj še inflacijo in se tako izkaže, da prisojena preživnina ne dosega niti polovice tako izračunanih minimalnih stroškov. Sodbi druge stopnje očita, da nima razlogov o odločilnih dejstvih. Napačno povzema podatke ministrstva. Navaja, da bi bilo pri določitvi preživnine treba upoštevati konkretne potrebe otroka ali pa vsaj povprečne stroške po uradnih podatkih.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Državni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija je delno utemeljena.

Izpodbijana sodba ni obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja revizija. Zaokroženje zneska uradno ugotovljenih najnižjih stroškov preživljanja ne predstavlja kršitve, saj gre zgolj za poenostavitev zapisa z neznatnim odmikom od točnega zneska, kar v ničemer ni moglo vplivati na odločitev sodišča. Tudi sicer razlogi sodbe druge stopnje, čeprav so kratki, vendar obsegajo vse odločilne okoliščine.

Pač pa je utemeljen revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 79.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so za določitev preživnine za otroka odločilne možnosti vsakega od staršev in otrokove potrebe. Tožnikove premoženjske razmere in otrokove potrebe je sodišče druge stopnje na podlagi ugotovljenih podatkov ocenilo nekoliko drugače kot sodišče prve stopnje. Drugostopno stališče je deloma utemeljeno, ne pa v celoti. Za tožnika je ugotovljeno, da ima nekoliko višjo plačo kot toženka, vendar je razlika majhna. Bolj pomembna okoliščina je, da je tožnik solastnik stanovanjske hiše, da stanuje v lastnem stanovanju in ima torej na ta način rešeno stanovanjsko vprašanje. Toženkin položaj je v tem pogledu slabši. Res da skupno gospodinjstvo s starši prinaša določene ugodnosti, saj je življenje na ta način cenejše, vendar to hkrati pomeni, da toženka nima na enako ugoden način rešenega stanovanjskega vprašanja. Utemeljeni so tudi drugostopni pomisleki o izračunu preživninskih izdatkov za otroka, na katerega se sklicuje toženka. V tem izračunu nekatere postavke niso utemeljene, na primer 5 parov čevljev na leto (dva para letnih, tri pare zimskih) ter poleg tega še tri pari športnih copat (superg), eni platneni čevlji in eni gumijasti škornji. To presega običajne potrebe otroka te starosti. Podobno velja še na primer za 8 puloverjev, 9 hlač, 6 trenirk itd. Po drugi strani pa seznam stroškov gotovo ni popoln. Znano je, da se pojavljajo nepričakovani, a potrebni izdatki, ki jih toženkin spisek ne obsega. Zato je statističen podatek, ki ga je objavilo ministrstvo, vendarle pomemben. Pove, kakšen je povpreček in omogoča primerjavo s posamičnim izračunom. Glede na dohodke obeh staršev in glede na tožnikovo solastništvo hiše, ni razlogov, da bi se vzel za podlago za določitev preživnine minimalen statistično ugotovljen podatek o stroških preživljanja, kot je to očitno storilo sodišče druge stopnje. Preživnina, ki ne dosega polovice že nekoliko zastarelega podatka o minimalnih preživninskih stroških, glede na dohodke staršev in siceršnje ugotovljene okoliščine v tej zadevi ni v skladu z določbo 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ne upošteva niti možnosti staršev niti potreb otroka. Sodišče druge stopnje je preveč upoštevalo omenjena pretiravanja v toženkini navedbi preživninskih stroškov otroka in določilo preživnino v znesku, ki ni v skladu z merili 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Revizijsko sodišče je glede na ugotovljene okoliščine določilo preživnino v znesku 22.000,00 SIT mesečno.

Odločitev revizijskega sodišča temelji na 1. odst. 395.čl. zakona o pravdnem postopku.

Glede na delen uspeh vsake od strank je revizijsko sodišče odločilo, da trpita stranki tudi na pritožbeni in revizijski stopnji vsaka svoje stroške postopka (2. odst. 154. in 2. odst. 166.čl. Zakona o pravdnem postopku).