Jedro

Sodba na podlagi pripoznave se med drugim lahko izpodbija tudi iz razloga, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar je zmota v izjavi izključena, saj je sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti poskrbelo za to, da so bile navedbe strank jasne in popolne (v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva). Zmota v predstavi, ki je sicer podana, če je stranka pravni in stvarni položaj presojala nepravilno, pa se v procesu ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se (kot neutemeljena) zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pripoznalno sodbo izdani sklep o izvršbi vzdržalo v 1. točki izreka delno v veljavi, in sicer za znesek glavnice 40.170,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.1.1991 do plačila in za znesek glavnice 4.829,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.10.1991 do plačila ter za enake obresti od že plačanih delov glavnice za čas od njihove zapadlosti do plačila, v 3. točki izreka (glede izvršilnih stroškov) pa v celoti (1. točka izreka).

Zaradi delnega umika tožbe je izdani sklep o izvršbi v ostalem delu (za znesek glavnice 240.479,00 SIT z obrestmi ter za obresti od zneska glavnice 40.170,00 SIT za dne 3.1.1991) razveljavilo (2. točka izreka). Pri tem je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 23.240,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov, v 8 dneh (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo (zoper njen ugodilni in stroškovni del) se je pritožila tožena stranka: ker naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti. Predlagala je razveljavitev izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedla je, da je tožbeni zahtevek pripoznala v prepričanju, da je tožeča stranka tožbo za glavnico v celoti umaknila. Tako naj bi se pripoznava nanašala izključno na zamudne obresti. Tožena stranka je namreč celotno glavnico poravnala s kompenzacijami. Tožena stranka pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu (glej zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 8.7.1993) je razvidno, da je tožena stranka po prejemu vloge tožeče stranke o delnem umiku tožbe (z dne 7.7.1993 - r. št. 8), v preostalem (neumaknjenem) delu tožbeni zahtevek pripoznala. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano odločbo izdani sklep o izvršbi v umaknjenem delu razveljavilo, v preostalem delu pa zaradi pripoznave vzdržalo v veljavi.

Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali iz razloga, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, pod vplivom prisile ali zvijače (glej 3. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku). Če se pritožnik sklicuje na to, da je bila njegova izjava o pripoznavi dana v zmoti, je potrebno ugotoviti, ali je šlo za zmoto v izjavi ali za zmoto v predstavi. Zmota v izjavi je v konkretnem primeru izključena, saj je sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti (v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva iz 298. čl. ZPP) poskrbelo za to, da so bile navedbe strank jasne in popolne. Zmota v predstavi, ki je podana, če je stranka stvarni in pravni položaj presojala nepravilno, pa se v procesu ne more upoštevati (glej J. Juhart: Civilno procesno pravo FLRJ, str. 206).

Glede na navedeno je drugostopno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvostopnega sodišča (na podlagi 368. čl. ZPP).