Jedro

Izjava dediča, da sodediču prepušča svoj delež na določenih nepremičninah, ga ne veže v zvezi z naknadno najdenim zapustnikovim premoženjem. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, mora zato sodišče na novo pridobiti dedne izjave dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o dedovanju pozneje najdenega premoženja zapustnika (½ parc. št. 265/1, ½ parc. št. 265/2 ter ½ parc. št. 568 k.o. L.), in sicer upoštevaje podatke prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju istega sodišča, opr. št. D 220/2005 z dne 8.11.2005 ter novo pridobljenih dednih izjav dedičev. Za dediča pozneje najdene zapuščine je razglasilo dedinji M. K. in F. O., vsako do 1/4, ter dediča A. S. do 2/4. Proti sklepu vlaga laično pritožbo dedič A. S.. Sprejema ugotovitev sodišča, da sta sestri in sodedinji M. K. in F. O. spremenili svojo prvotno odločitev in se v nasprotju z dedovanjem po sklepu o dedovanju z dne 8.11.2005, ko sta mu odstopili vsaka svoj dedni delež, zdaj svoja dedna deleža sprejeli sami. Vendar meni, da je sodišča za izdajo sklepa o dedovanju z dne 8.11.2005 storilo napako, ker v sklepu o dedovanju ni zajelo celotnega očetovega premoženja. Izjave dedičev so bile takrat jasne. Nanašale so se na odstop dednih deležev sodedinj pritožniku. Niso se dogovorili, da se bodo spreminjale oziroma da se bodo kdaj kasneje dediči drugače dogovorili, kar velja tudi za sedaj obravnavano premoženje. V družini namreč skozi rodove velja dogovor o ohranitvi kmetije. Možno je, da so bile pri navajanju parcel v zapisnik na zapuščinski obravnavi z dne 8.11.2005 posamezne parcele izpuščene, vendar so bile predmet dediščine. Zato pridobivanje novih dednih izjav ni bilo potrebno. Navaja, da je bil po zapuščinski obravnavi sicer že izdan en dodatni sklep (dne 10.8.2006). Pojasnjuje razloge, zakaj so se dediči takrat dogovorili za dedovanje po enakih deležih (drugače kot pri izdaji sklepa o dedovanju z dne 8.11.2005). Opozarja še na nekaj pisnih napak v sklepu (navedba datuma pri pokojnem očetu, datum izjave dedinje M. K.). Smiselno se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa z upoštevanjem dednih izjav po sklepu z dne 8.11.2005. Na vročeno pritožbo sta odgovorili dedinji F. O. in M. K.. Obe vztrajata pri podanih (novih) izjavah glede dodatno najdenega premoženja in pojasnjujeta razloge za svojo odločitev. Smiselno se zavzemata za potrditev izpodbijanega sklepa.

Na vročeno pritožbo je odgovorila tudi dedinja A. S., ki pa navaja, da se s pritožbo strinja in v njej navedene navedbe potrjuje kot resnične.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani dodatni sklep o dedovanju je bil izdan na podlagi 1. odstavka 221. člena Zakona o dedovanju (ZD), po katerem sodišče na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli premoženje, ki je bilo najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Za pozneje najdeno premoženje šteje vse premoženje, ki sicer spada v zapuščino, vendar ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, in sicer ne glede na to, ali se je v času zapuščinske obravnave zanj vedelo ali ne.

V pravnomočnem sklepu o dedovanju, opr. št. D 220/2005 z dne 8.11.2005, je sodišče obseg zapuščine povzelo po ugotovitvah zapuščinske obravnave z dne 8.11.2005, sprejetih ob prisotnosti in soglasju vseh zakonitih dedičev (kar so ti potrdili s podpisom zapisnika). Sedaj obravnavanih nepremičnin ne v zapisniku zapuščinske obravnave ne v pravnomočnem sklepu o dedovanju ni, ne glede na to, da so sicer nepremičnine, ki jih je tedaj sodišče obravnavalo kot zapuščinsko maso, natančno označene s parcelnimi številkami, vložnimi številkami, katastrskimi občinami, v katerih ležijo, ter deležem, ki je pripadal zapustniku. Iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 8.11.2005 nadalje izhaja, da so dedinje A. S., M. K. in F. O. izjavile, da odstopajo vsaka svoj dedni delež sedanjemu pritožniku. Njegove pritožbene navedbe, da so se izjave nanašale tudi na morebitno izpuščeno (naknadno najdeno) premoženje, je zmotno, saj iz v zapisniku povzetih izjav dedinj taka vsebina ne izhaja.

Dedinje so torej sprejele dediščino, ki je bila tedaj obravnavana, nato pa so z njo razpolagale tako, da so jo odstopile v korist sodediča – pritožnika (1. odstavek 146. člena ZD). Odpoved v korist določenega dediča ne šteje za odpoved dediščini, pač pa le za izjavo o odstopu dednega deleža (2. odstavek 136. člena ZD). Po uveljavljenih stališčih sodne prakse odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne na odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Izjava dediča, da sodediču prepušča svoj delež na določenih nepremičninah, pa dediča ne veže v zvezi z naknadno najdenim zapustnikovim premoženjem. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, mora zato sodišče na novo pridobiti dedne izjave dedičev. To je prvo sodišče pravilno upoštevalo, jih pridobilo in jih po njihovi pridobitvi pravilno upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa. Za odločanje po izjavah, danih na zapuščinski obravnavi dne 8.11.2005, ni imelo osnove ne le zato, ker iz njih ni razvidno, da bi se nanašale tudi na morebitno kasneje najdeno premoženje (kar, kot je bilo že povedano, zmotno zatrjuje pritožnik), pač pa tudi zato, ker so tedanji dogovor (oziroma podane dedne izjave) že enkrat spremenili, in sicer pri izdaji prvega dodatnega sklepa o dedovanju (z dne 10.8.2006 – red. št. 10 spisa), kar nenazadnje priznava tudi pritožnik. Zato je tudi iz tega razloga neutemeljeno njegovo pritožbeno prepričanje, da sodišču ni bilo treba ponovno pridobivati dednih izjav.

Izpodbijani sklep je torej pravilen v pravnem in dejanskem pogledu. Ker v njem tudi ni absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, ga je pritožbeno sodišče potrdilo in pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 163. členom ZD).

Očitni pisni pomoti v sklepu, na kateri opozarja pritožnik (datuma pri zapustniku in pri izjavi M. K.), ki nista vplivali na pravilnost in zakonitost sklepa, pa bo popravilo sodišče prve stopnje (1. odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom istega zakona in 163. členom ZD).