Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je izvedenec tudi po stališču pritožbenega sodišča na sporno vprašanje prepričljivo odgovoril in pojasnil, da do napake, kot jo zatrjuje tožnik, ni prišlo, so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravijo dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 3. 3. 2017, št. ... z dne 6. 3. 2017, št. ... z dne 7. 3. 2017 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 7. 3. 2017 v delu, kjer je odločeno o višini tožnikove starostne pokojnine in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 3. 3. 2017, št. ... z dne 6. 3. 2017, št. ... z dne 7. 3. 2017 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 7. 3. 2017 v delu, kjer je odločeno o višini tožnikove starostne pokojnine in da se tožniku na novo odmeri starostna pokojnina oziroma njen sorazmerni del v višjem znesku.
2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da glede napake pri plačah za leto 1991 in 1992 je že podal podrobno obrazložitev. Pri seštevku plač, ki so bili posredovani na obrazcu M4, kakor tudi pri podatkih, ki so bili posredovani pri napovedi dohodnine, so bile zaradi njegove napake pri seštevanju sporočeni zneski 10-krat manjši od dejanskih. Napaka je bila odkrita leta 1994. Podatki za dohodnino so bili popravljeni pri napovedi dohodnine za leto 1994. V zapisniku o reviziji z dne 20. 12. 2002 izhaja, da je bila revizija za leta 1990, 1991 in 1992 opravljena. Če bi tožena stranka predložila zapisnik o reviziji za navedena leta, bi bilo razvidno, da so tožnikove navedbe in dokazila točna. Sam pa nima kopije tega zapisnika. Za poračune plač za nazaj od leta 1993 do 1996 je posredoval plačilne liste, kopije virmanov, kopije dohodninskih napovedi, kakor tudi originalne bančne izpiske nakazil prispevkov (končni poračun za leto 1996), iz katerih je nedvoumno razvidno, da so bili prispevki za poračune plačani in bi zato morali biti tudi upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Tožena stranka ni predložila nobenega drugega dokumenta kot zapisnika o reviziji z dne 20. 12. 2002, na katerega se ves čas sklicuje, ne glede na njegove dopise in poslane dokumente. Pri poračunu za leto 1996 tožena stranka ni upoštevala sorazmernega deleža 636.604,35 SIT, ki ga je izračunal sodni izvedenec. Osnova za izračun povprečne plače bi morala biti 1.623.705,00 SIT (987.101,00 + 636.604,35 SIT), tožena stranka pa je vzela za osnovo 1.510.026,00 SIT (987.101,00 + 522.925,00 SIT). Posledično je osnova za obračun pokojnine nižja. Do konca prvega naroka res ni navajal dejstev, ki se nanašajo na višino nadomestil plač v letih 1987 in 1988, to pa zato, ker ni vedel, kako mu je tožena stranka sploh obračunala nadomestilo za bolniško. To je izvedel šele iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 28. 9. 2018. Zato je šele v odgovoru na to pripravljalno vlogo predložil zahtevek. Vprašanje sodišča na prvem naroku, katera leta v obračunu pokojninske osnove so sporna, pa je očitno preslišal, saj slabo sliši. Tožnik meni, da bi bilo potrebno za navedeni leti popraviti podatke pri plačanih nadomestilih za boleznine. Zaradi tega je znesek pri mesečni pokojnini manjši za 30,00 EUR. Tožnik je pridobil tudi Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v podjetju A. z dne 1. 10. 1987, ki potrjuje njegove navedbe. Nadalje še opozarja, da je sodišče v socialnih sporih dolžno upoštevati načelo materialne resnice in da bi pri presoji sporne zadeve moralo uporabiti tudi 192. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi izpodbijane odločbe tožene stranke v delu, kjer je odločeno o višini starostne pokojnine in da se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je tudi ustrezno razčistilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, razen v delu, ki se nanaša na podatke o izplačilih za leto 1996. 5. Sodišče prve stopnje je presojalo dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 3. 3. 2017, št. ... z dne 6. 3. 2017, št. ... z dne 7. 3. 2017 in št. ..., št. dosjeja ... z dne 7. 3. 2017. Z navedenimi odločbami je bilo odločeno o višini tožnikove starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela. Na prvem naroku za glavno obravnavo je tožnik izrecno pojasnil, da je sporno vprašanje, ali je tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove pravilno upoštevala podatke o plačah za leti 1991 in 1992 ter poračune plač za obdobje od 1993 do 1996. Šele v odgovoru na pripravljalno vlogo tožene stranke (list. št. 41 sodnega spisa) je navedel še, da je sporen tudi obračun boleznine za leti 1987 in 1988. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je tožnik s podajanjem novih dejstev prekludiran, saj ni dokazal, zakaj teh novih dejstev oziroma dokazov ni mogel navajati že na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem ga je sodišče tudi opozorilo, da je na podlagi prvega odstavka 286. člena ZPP dolžan navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov in da ponudi vse dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb ter da se izjavi o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Sklicevanje na to, da je preslišal, nikakor ne pomeni opravičljivega razloga, saj iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da ga je tožnik podpisal, torej je bil s samim zapisnikom seznanjen. Nenazadnje pa vprašanje, ali so bila nadomestila pravilno upoštevana za leti 1987 in 1988, niti v postopku pri toženi stranki ni bilo sporno. Tožena stranka je namreč ponovno presojala le izplačila za sporna obdobja, kot je bilo to toženi stranki naloženo s sodbo sodišča. Višina nadomestil plač oziroma obračun boleznine za leti 1987 in 1988 pa tedaj za tožnika ni bilo sporno. Glede na navedeno so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
6. Glede spornih obdobij (od 1991 do 1996) je sodišče prve stopnje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca s področja finančne stroke. Že sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da je višina pokojnine odvisna od pokojninske osnove iz 39. člena ZPIZ-1, ki se uporablja glede na 390. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3, saj se je postopek za priznanje pravice do pokojnine začel 23. 3. 2011. Skladno z navedeno določbo se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Upoštevaje četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšani za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
7. Iz izvedenskega mnenja, ki ga podrobno povzema že sodišče prve stopnje izhaja, da stanje, kot ga je ugotovil izvedenec, ne potrjuje zatrjevanja tožnika, da je prišlo do pomote in da naj bi bili zneski dejansko obračunanih in izplačanih plač za 10-krat višji in da so bili od višjih plač tudi plačani prispevki. Izvedenec je torej zanikal trditve tožnika, da naj bi prišlo do pomote, torej da naj bi bili sporočeni zneski 10-krat manjši od dejanskih. Tožnik v pritožbi niti ne navaja, v čem naj bi bilo izvedensko mnenje nepravilno oziroma pomanjkljivo, temveč se ponovno sklicuje na svoje dosedanje navedbe. Ker je izvedenec tudi po stališču pritožbenega sodišča na sporno vprašanje prepričljivo odgovoril in pojasnil, da do napake, kot jo zatrjuje tožnik, ni prišlo, so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Enako tudi sklicevanje na 192. člen ZPIZ-1. V sporni zadevi ni prišlo niti do nepravilnega obračuna, kar pomeni, da tudi v 192. členu ZPIZ-1 ni podlage, da bi se za sporno obdobje upoštevali višji zneski plač. Sodišče s svojim postopanjem tudi ni kršilo načela iskanja materialne resnice, kar je v izpodbijani sodbi tudi ustrezno pojasnilo.
8. Utemeljeno pa pritožba opozarja na ugotovitev izvedenca glede poračuna plač za leto 1996 in sicer gre za znesek 1.045.850,00 SIT za dva zavarovanca. Na tožnika tako odpade sorazmerni del, to je znesek 636.604,35 SIT. Poračun je izkazan, prav tako tudi dokumentacija o plačilih, le da se navedeno izplačilo šteje namesto za leto 1996, pravilno za leto 1997, saj dobička za leto 1996 ni bilo. Navedeni znesek očitno ni sporen, saj se je tudi tožena stranka na naroku za glavno obravnavo s podanim izvedenskim mnenjem strinjala. Kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 12), pa je sodišče zmotno menilo, da je bil navedeni znesek že upoštevan pri znesku plač za leto 1996 in posledično tudi v pokojninski osnovi.
9. Po vpogledu v listinsko dokumentacijo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil upoštevan le del zneska, kot to pravilno opozarja tožnik v pritožbi. Tožena stranka je namreč za leto 1996 upoštevala znesek 1.510,026,00 SIT, namesto pravilno 1.623.705,00 SIT.
10. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijane odločbe tožene stranke odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Tožena stranka bo v novem postopku ponovno izračunala in odločila o višini tožnikove starostne pokojnine in sicer z upoštevanjem pravilnega zneska za leto 1996 oziroma za leto 1997, kot je to ugotovil sodni izvedenec.
11. Pritožbeno sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)4 in 358. člena ZPP.
1 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.