Jedro

Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter ob upoštevanju podatkov kazenskega spisa, se sodišče druge stopnje strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje kršilo 29. člen Ustave Republike Slovenije, saj dokazov za razjasnitev dejanskega stanja v smeri, ali so posamezni dokazi dovoljeni ali ne, dne 3. 7. 2024 ni izvedlo v prisotnosti obtoženega (ki je stranka postopka), kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Na ta način je bila kršena obtoženčeva pravica do obrambe, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

Takšno ravnanje sodišča prve stopnje ni pravilno, saj 22. člen Ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem ali drugimi organi, ki odločajo njegovih pravicah in pravnih interesih. Tako mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev. Jamstva enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti pa mora biti spoštovana v vseh fazah postopka, ker le na tak način lahko obtoženi uveljavlja pravico do obrambe iz 29. člena Ustave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Predsednik senata je s sklepom II K 92690/2023 z dne 14. 8. 2024 na podlagi prvega in drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnil predlog zagovornika obtoženega za izločitev dokazov.

2.Zoper sklep se je pritožil (z dopolnitvijo) zagovornik obtoženega zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil ZKP in predlagal ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa ter izločitev nezakonitih dokazov iz sodnega spisa oziroma podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Višja državna tožilka A. A. je podala odgovor na pritožbo s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep o izločitvi dokazov z dne 3. 9. 2024 zagovornika obtoženega kot neutemeljeno zavrne.

4.Zagovornik obtoženega je podal izjasnitev na tožilkin odgovor.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v 285.e členu ZKP določeno, da o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov odloči predsednik senata po opravljenem naroku iz 285.b člena ZKP, torej po predobravnavnem naroku. Če je zadeva preveč zapletena ali če je v spisovnem gradivu ni dovolj podatkov za odločitev, kar je bilo v konkretnem primeru, sme predsednik senata pred odločitvijo izvesti potrebne dokaze in to na predobravnevnem naroku. V odločbi Up-808/21 z dne 6. 2. 2024 je Ustavno sodišče opozorilo, da ZKP posebej ne določa, kako naj postopa sodišče, ko po prvem odstavku 285.e člena ZKP izvaja dokaze v zvezi s predlogi obrambe za izločitev dokazov, a je pojasnilo, da četrti odstavek 285.č člena ZKP glede izvajanja dokazov napotuje na smiselno uporabo določb v ZKP o glavni obravnavi. Na glavni obravnavi veljajo za zaslišanje prič poleg splošnih pravil (341. člen ZKP) še posebna pravila (334. člen ZKP). ZKP v prvem odstavku 334. člena posebej poudarja pravico strank, da priči postavlja vprašanja. Vrstni red, kdo pričam postavlja vprašanja (najprej stranka, ki je pričo predlagala, nato nasprotna stranka ter osebe iz drugega odstavka 324. člena ZKP, na koncu pa še predsednik senata), po mnenju ustavnega sodišča kaže na pomen tega zaslišanja oziroma upoštevanja neposrednosti, ki zagotavlja kontradiktornost kot pogoj za celovito oceno dokaza. Če je za zagotavljanje dejstev z zaslišanjem priče bistvena njena pripoved, so za presojo njene verodostojnosti in resničnosti izpovedbe ključni odgovori na vprašanja predvsem stranke, ki jo priča obremenjuje.

7.Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter ob upoštevanju podatkov kazenskega spisa, se sodišče druge stopnje strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje kršilo 29. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), saj dokazov za razjasnitev dejanskega stanja v smeri, ali so posamezni dokazi dovoljeni ali ne, dne 3. 7. 2024 ni izvedlo v prisotnosti obtoženega (ki je stranka postopka), kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Na ta način je bila kršena obtoženčeva pravica do obrambe, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

8.Iz podatkov kazenskega spisa in tudi razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je predsednik senata po zagovornikovem predlogu za izločitev dokazov predobravnavni narok, ki se je dne 29. 5. 2024 sicer pravilno in v skladu z določili 304.a člena ZKP opravil preko videokonference, prekinil in preložil na dne 3. 7. 2024. Dne 13. 6. 2024 (list. št. 369) je odredil, da se tožilstvo, zagovornika in obtoženega obvesti, da je po preučitvi predloga obrambe za izločitev dokazov in odgovora tožilstva na nadaljevanje predobravnavnega naroka dne 3. 7. 2024 povabil priči B. B. in C. C., zaslišanje katerih je obramba tudi predlagala v zvezi s presojo zakonitosti dokazov, katerih izločitev je zahtevala. Dne 3. 7. 2024 obtoženi ni bil priveden na narok iz ZPKZ Ljubljana zaradi kadrovskih težav, organizirana pa tudi ni bila videokonferenca. Predsednik senata je ugotovil, kot izhaja iz zapisnika o predobravnavnem naroku z dne 3. 7. 2024, da zaradi nenavzočnosti obtoženega pogoji za nadaljevanje preobravnavnega naroka niso izpolnjeni, nato pa je odločil, čeprav za takšno določitev, kot to utemeljeno izpostavlja pritožnik, ni imel zakonske podlage, da se priči B. B. in C. C. zaradi ekonomičnosti postopanja zaslišita izven naroka, torej v nenavzočnosti obtoženega, medtem ko sta bila tožilka in zagovornik obtoženega prisotna. Iz spisovnih podatkov tudi ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje obtoženega seznanilo z izpovedbami navedenih prič. Nadaljevanje predobravnavnega naroka se je opravilo dne 14. 8. 2024, vendar obtoženi ponovno ni bil priveden s strani ZPKZ Ljubljana zaradi kadrovskih težav, bila pa je organizirana videokonferenca, vendar pa je obtoženi izrecno odklonil, da bi se je udeležil, zato je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča pravilno in v skladu z določili 304.a člena ZKP opravilo nadaljevanje preobravnavnega naroka v njegovi nenavzočnosti in v navzočnosti tožilke ter zagovornika obtoženega, na katerem je ponovno zaslišalo pričo B. B., a le v smeri pojasnil v zvezi USB ključem oziroma kdaj mu je bil vrnjen ter kateri posnetki se nahajajo na USB ključu, v nadaljevanju pa je predsednik senata navzočim naznanil, da je zadeva na podlagi spisovnega gradiva in izpovedbe prič dovolj razjasnjena, da odloči o predlogu obrambe za izločitev dokazov. Nato je dne 14. 8. 2024 izdal izpodbijani sklep, v katerem pa se opira tudi na izpovedbi prič B. B. in C. C., ki sta bila dne 3. 7. 2024 zaslišana, ne da bi se obtoženemu omogočilo, da se neposredno seznani z njunimi izpovedbami z dne 3. 7. 2024 in jima morebiti zastavi vprašanja oziroma se mu je onemogočilo kakršnokoli sodelovanje pri zaslišanju teh (obremenilnih) prič, kar utemeljeno graja pritožnik.

9.Takšno ravnanje sodišča prve stopnje ni pravilno, saj 22. člen Ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem ali drugimi organi, ki odločajo njegovih pravicah in pravnih interesih. Tako mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev. Jamstva enakega varstva pravic oziroma zahteva po kontradiktornosti pa mora biti spoštovana v vseh fazah postopka, ker le na tak način lahko obtoženi uveljavlja pravico do obrambe iz 29. člena Ustave.

10.Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost izpodbijanega sklepa po vsebini in ostale pritožbene navedbe, pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v ponovno odločanje.

11.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo razpisati predobravnavni narok, na katerem bo najprej moralo odločati o predlaganih dokaznih predlogih v zvezi z izločitvijo dokazov, zatem bo dokaze, katerim bo morebiti ugodilo, moralo izvesti v prisotnosti strank in šele potem bo lahko odločilo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov.