Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Up 543/99

ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.543.99 Upravni oddelek

priznanje statusa in pravic izgnanec minimalen čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja
Vrhovno sodišče
13. junij 2001
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca ne more pridobiti oseba, za katero je ugotovljeno, da prisilni ukrep ali nasilno dejanje, ki mu je bila izpostavljena, ni trajalo neprekinjeno tri mesece.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 885/98-6 z dne 3.6.1999.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 12.5.1998, s katero je v revizijskem postopku po uradni dolžnosti razveljavila odločbo Upravne enote G. z dne 24.4.1997 in odločila, da tožeči stranki ne prizna statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanke za čas od 6.1.1944 do 15.5.1945 in s tem povezanih pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN). V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sledilo ugotovitvi tožene stranke, da tožnica ni dokazala, da izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. člena ZZVN, ki predpisujejo, da pridobi položaj žrtve vojnega nasilja - izgnanca samo oseba, ki je bila izpostavljena neposrednim nasilnim dejanjem in prisilnim ukrepom okupatorja, ki so trajali najmanj tri mesece.

Tožnica v pritožbi navaja, da je že v postopku na prvi stopnji dokazala, da so Nemci njeno družino aretirali in izgnali iz G. v L. zato, ker je bil oče v partizanih. Prisilni ukrep izgona je trajal od 6.1.1944 do 15.5.1945. V tem času se je morala tožničina mama javljati vsak dan na Gestapu, družina pa ni smela zapustiti L. in se vrniti na svoj dom. V L. niso imeli stanovanja in tudi ne nobenih sredstev za preživljanje. Vse okoliščine, ki so pomembne za priznanje položaja statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca, je dokazala.

Nobenega dvoma ni o tem, da je bila v času, ko je bivala v L. izpostavljena neposrednim nasilnim dejanjem in prisilnim ukrepom. Nemci so družino izgnali od doma, omejili njeno gibanje in uvedli hišni pripor. Ta dejstva so dokazana in zato odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in odpravo odločbe tožene stranke.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničino tožbo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Pravilno so bile uporabljene tudi določbe ZZVN glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih.

V obravnavanem primeru je sporna presoja pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanke, ki ga je tožnica uveljavljala v upravnem postopku. Pri izgnanstvu mora biti, poleg pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN, izpolnjen še dodatni pogoj iz 3. člena tega zakona, to je, da je prisilni ukrep ali nasilno dejanje trajalo neprekinjeno najmanj tri mesece. Tega pogoja tudi po presoji pritožbenega sodišča, tožnica ni izkazala. Tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožba, da se je morala tožničina mati, po štiridnevnem pridržanju, dnevno javljati pri Gestapu, ne more omajati pravilne odločitve prvostopnega sodišča. Tožnica s tem v zvezi ni navedla nobenih konkretnih dokazov, na podlagi katerih, bi bilo mogoče presoditi, koliko časa je trajalo obvezno javljanje. Tega javljanja pa tudi samega po sebi ni mogoče šteti kot neposredne izpostavljenosti nasilnim dejanjem in ukrepom okupatorja, glede na obsežne aktivnosti, ki jih je v L., kot sodelavka OF, izvajala tožničina mati in jih je opisala v vlogi Občinskemu odboru ZB G. z dne 1.4.1959, ki jo je tožena stranka upoštevala pri odločanju. Navedena vloga tudi izključuje pritožbeno trditev o hišnem priporu in omejenem gibanju. Zato so pritožbeni ugovori neutemeljeni in ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia