Jedro

Tožena stranka je svojo procesno odločitev (zavrženje nadzorstvene pritožbe) utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Glede na navedeno stališče je tožena stranka izpodbijani sklep izdala v nasprotju s postopkovnimi pravili, določenimi v ZVPSBNO in ZUP, zato je moralo sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Predsednika Okrožnega sodišča v Celju, št. SuNp 57/2011 z dne 25. 11. 2011, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom, opr. št. SuNp 57/2011 odločilo, da se nadzorstvena pritožba z dne 16. 11. 2011 zavrže. Odločitev je utemeljilo z določbo drugega odstavka 5. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) in določbo drugega odstavka 6. člena istega zakona. Vložena nadzorstvena pritožba ni vsebovala obvezne sestavine iz 5. alinee drugega odstavka 5. člena ZVPSNBO. Navedbe, da sodišče v letu in pol od prejema tožbenega zahtevka še ni razpisalo prvega naroka za obravnavo, zaradi česar naj bi bila pritožnici domnevno kršena pravica do sojenja v razumnem roku, za katero pa določbe Sodnega reda o tem katera zadeva je prednostna ne morejo biti upoštevane, ne zadostujejo zahtevam tega zakonskega določila. Prav tako je 18. 11. 2011 razpravljajoča sodnica podala poročilo, iz katerega izhaja, da zadeva ni prednostna in se ne ocenjuje kot prednostna po merilih 13.a člena Zakona o sodiščih; da zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavanje, saj je treba pri obravnavanju zadev upoštevati določbe Sodnega reda, ter da predvideva, da bo na vrsto za reševanje prišla v prvi polovici naslednjega leta. Ker torej nadzorstvena pritožba ne vsebuje vseh obveznih sestavin, to je navedb, ki naj bi na ravni verjetnosti izkazovale, da sodišče po nepotrebnem odlaša z odločitvijo, je bilo treba nadzorstveno pritožbo zavreči. 2. Tožnica vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nadzorstvena pritožba je bila pri Okrožnem sodišču v Celju vložena zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, v zvezi s tožbo vloženo dne 3. 6. 2010, zaradi uveljavlja odškodnine zaradi prometne nesreče z dne 26. 5. 2007. V pravdnem postopku P 435/2010 sodišče do vložitve nadzorstvene pritožbe ni razpisalo poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, ki bi moral biti po splošnih merilih Evropskega sodišča za človekove pravice razpisan v roku enega leta od vložitve tožbe. Kot zmotno ocenjuje stališče tožene stranke, da nadzorstvena pritožba z dne 16. 11. 2011 ni vsebovala vseh v 5. alinei drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO obveznih sestavin. Tožnica je v nadzorstveni pritožbi jasno razložila, da je tožbo na Okrožno sodišče vložila 3. 6. 2010, da je zahtevala pospešitev postopka z vsemi mogočimi sredstvi (vložila je že dve prošnji za razpis obravnave), na katera je Okrožno sodišče v Celju kontinuirano odgovarjalo, da zadeva še ni na vrsti za obravnavanje. Prav tako je tožnica v nadzorstveni pritožbi navedla, da določbe Sodnega reda v zvezi z opredelitvijo zadeve kot prednostne, na samo vprašanje tožničine pravice do sojenja v razumnem roku ne morejo biti upoštevane, ter da povprečje trajanja postopkov na sodišču ni argument za presojo ustavne pravice do sojenja v razumnem roku. Tožnica je navedla tudi, da postopek uveljavljanja odškodnine ni zapleten, zato bi lahko sodišče o njem odločilo bistveno hitreje, kar tudi dokazuje njeno stališče, da sodišče po nepotrebnem odlaša z odločanjem. Tudi določba 50. člena Sodnega reda zadeve, ki niso rešene v 6 mesecih od prejema zadeve do odpravka sodbe prve stopnje, šteje za sodni zaostanek.

3. Nadzorstvena pritožba je vsebovala vse okoliščine iz 5. alinee drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO. Kot zmotno ocenjuje nadaljnjo stališče tožene stranke, da morajo biti okoliščine in podatki, ki jih zahteva 5. alinea drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO konkretizirani, relevantni in obrazloženi, zato je tožena stranka s tem, ko je navedla, da morajo biti ti podatki izkazani vsaj na stopnji verjetnosti, napačno uporabila materialno pravo. V kolikor bi bila tožena stranka mnenja, da se zadeva opr. št. P 435/2010 obravnava v skladu s Sodnim redom, kontinuirano in brez nepotrebnega odlašanja, bi morala nadzorstveno pritožbo v skladu s petim odstavkom 6. člena zakona zavrniti. Odločitev je tudi v nasprotju z odločitvami drugih sodišč v podobnih zadevah. Sodišču predlaga, da nezakoniti sklep odpravi in ugotovi, da je nadzorstvena pritožba tožnice neutemeljena, zato jo je potrebno zavrniti. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Sodišče je 2. 4. 2013 tožbo tožnice zavrnilo. Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče RS s Sklepom št. X Ips 183/2013 z dne 29. 5. 2014 ugodilo in sodbo Upravnega sodišča RS IV U 282/2011-5 z dne 2. 4. 2013 razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču, da opravi nov postopek.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje, ki je vezano na stališče Vrhovnega sodišča RS, v ponovnem postopku odločanju ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijanim sklepom, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, zavrgla nadzorstveno pritožbo, ker nadzorstvena pritožba, ki jo je tožnica v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, P 435/2010 vložila 16. 11. 2011, ne vsebuje vseh podatkov, ki jih zahteva 5. alinea drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO.

8. Odločitev o nadzorstveni pritožbi v skladu z določbo prvega odstavka Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) sodi med zadeve sodne uprave. Določba tretjega odstavka 60. člena ZS določa, da kadar je treba v zadevi sodne uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja sodniško službo, drugače določeno. Drugi odstavek 6. člena ZVPSBNO, ki določa, da predsednik sodišča s sklepom zavrže tisto nadzorstveno pritožbo, ki ne vsebuje vseh podatkov, ki jih zahteva 5. alinea drugega odstavka 5. člena, drugih določb, ki bi napotovale na uporabo posebnih postopkovnih pravil nima, zato mora izpodbijana odločitev temeljiti tako na postopkovnih pravilih določenih v ZVPSBNO, kot smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9. Po določbah ZUP se s sklepom praviloma odloča o vprašanjih postopka, med drugim tudi o vprašanjih, s katerimi se zavrže nepopolna in pomanjkljiva vloga, z odločbo pa se praviloma odloča o stvari, ki je predmet postopka. ZVPSBNO v postopku odločanja o nadzorstveni pritožbi, tudi takrat kadar je odločitev predsednika sodišča utemeljena z vsebinskimi razlogi, ne zahteva izdaje odločbe, ampak predsednik v primeru, če je nadzorstvena pritožba glede na časovni potek reševanja zadeve, ki je naveden v nadzorstveni pritožbi očitno neutemeljena, izda sklep. To torej pomeni, da primeru iz prvega odstavka 6. člena ZVPSBNO o vloženi nadzorstveni pritožbi predsednik sodišča odloči po vsebini in takšna odločitev, v nasprotju z odločitvijo iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, ne more temeljiti na ugotovitvi, da je bila vložena formalno pomanjkljiva nadzorstvena pritožba.

10. VS RS je v 11. točki obrazložitve Sklepa X Ips 183/203 ugotovilo, da je tožena stranka svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, kar pomeni, da je izrek odločitve v nasprotju z obrazložitvijo. Glede na navedeno stališče, je po presoji sodišča tožena stranka izpodbijani sklep izdala v nasprotju s postopkovnimi pravili določenimi v ZVPSBNO in ZUP, zato je moralo sodišče tožbi na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti ter skladno z določbo tretjega odstavka 64. člena ZUP zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek in odločanje. V ponovljenem postopku odločanja bo morala tožena stranka, ob upoštevanju določbe prvega in drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO upoštevati tudi pravila ZUP, ki se nanašajo na odločanje in pravila, ki se nanašajo na sestavne dele odločbe (sklepa).

K II. točki izreka:

11. Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom. Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški v višini 285 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in pripadajočim DDV (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).