Jedro

Prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je smotrna zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj izvajanje dokazov ne bo podvojeno, pa tudi z vidika preprečevanja morebitnih nasprotujočih odločitev sodišča o istem vprašanju, s čimer se varuje pravna varnost. Še bolje bo tem načelom zadoščeno, če bo sodišče prve stopnje postopka združilo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Osma tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev prvostopenjskega sodišča:

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek v tej pravdni zadevi prekine do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. IV P 486/2025.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je utemeljenost tožbenega zahtevka na izpraznitev odvisna od odločitve v drugem postopku, kjer se bo rešilo vprašanje lastništva spornih delov, zato je postopek v predmetni pravdni zadevi v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP1 prekinilo.

Pritožbene navedbe:

3.Osma tožnica (v nadaljevanju: tožnica), ki se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V laični pritožbi trdi, da toženec z vložitvijo tožbe zlorablja pravice in tožnikom povzroča škodo, ker jim onemogoča razpolaganje z njihovo denacionalizirano solastnino in prodajo solastniških deležev. Toženec si s tožbo poskuša prisvojiti denacionalizirano zasebno lastnino. Gre za zlorabo denacionalizacije. Tožnica se sklicuje tudi na načelo zaupanja v zemljiško knjigo in navaja, da toženec v svoji tožbi ne uspe pojasniti, od kod mu po kupoprodajni pogodbi z dne 5. 12. 1991 pripada še dodatnih 58,5 m2. Od podpisa pogodbe toženec nikoli ni trdil, da je nepremičnina njegova. Toženec je nepremičnino okupiral in je na pozive tožnikov ni zapustil, zato je bila vložena tožba na izselitev.

4.Toženec na pritožbo ni odgovoril.

Odločitev o pritožbi:

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Skladno s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče pravda, kjer se rešuje vprašanje lastništva dela stavbe na naslovu Ulica 114, z ID znakom X-1225-3 (shramba), in dela stavbe brez naslova z ID znakom X-1233-3 (klet), katerih izročitev in izpraznitev zahtevajo tožniki.

7.Tožnica šele v pritožbi prvič navaja, da jim toženec z vlaganjem številnih tožb onemogoča razpolaganje z njihovo lastnino in prodajo solastniških deležev. Teh navedb tožniki pred sodiščem prve stopnje niso podali niti v tožbi niti v nadaljnjih pripravljalnih vlogah, prav tako jih tožnica v pritožbi ni izkazala.

8.Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji. Upoštevajoč citirano pravno podlago pritožbeno sodišče pritožbenih navedb o vlaganju številnih tožb s strani toženca ni upoštevalo, ker predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto.

9.Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe glede zlorabe pravic. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec tožbo na ugotovitev lastninske pravice sicer vložil šele dne 10. 3. 2025, vendar je treba upoštevati, da je že v odgovoru na tožbo z dne 20. 6. 2023 ugovarjal, da je lastnik spornih delov stavbe. Že v odgovoru na tožbo je napovedal, da bo skladno s pravico, ki mu gre po 35. členu ZVEtL-1, vložil tožbo na ugotovitev lastninske pravice na obeh spornih delih in predlagal, da sodišče postopek po prejemu potrdila o vloženi tožbi prekine. V odgovoru na tožbo z dne 20. 6. 2023 je navajal popolnoma enako kot kasneje v tožbi na ugotovitev lastninske pravice z dne 10. 3. 2025, torej, da je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 5. 12. 1991 poleg stanovanja kupil tudi sporna dela in je njun lastnik, da je za potrebe ugotovitve dejanske površine potrebno kupoprodajno pogodbo brati skupaj z zapisnikom o ugotovitvi vrednosti stanovanja in da kvadratura 72 m2, ki je vpisana v kupoprodajno pogodbo, ne odraža dejanske kupljene kvadrature, temveč je dejanska površina v lasti toženca 139,17 m2, in sicer predstavlja stanovanje, celotno klet in garažo, za kar je predložil tudi dokaze. Iz trditvene podlage toženca in predloženih dokazov izhaja, da so njegove navedbe konsistentne in sklepčne. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da zahtevek, ki se obravnava v pravdi o predhodnem vprašanju, ni očitno neutemeljen oziroma brez razumne možnosti za uspeh. Zato tožnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da toženčeva vložitev tožbe predstavlja zlorabo pravic.

10.Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je za odločitev o zahtevku za izpraznitev bistvenega pomena, kdo je lastnik spornih delov. Če je toženec lastnik spornih delov, bo moralo sodišče zavrniti tožbeni zahtevek na izpraznitev teh prostorov. Oba postopka sta v začetnih fazah, pri čemer je bil v predmetnem postopku že izveden pripravljalni narok, katerega nadaljevanje je sodišče preložilo zaradi vloženih pripravljalnih vlog in se dokazi še niso izvajali. Glede rešitve vprašanja lastništva spornih delov je za pričakovati zapleten dokazni postopek, zato je po oceni pritožbenega sodišča prekinitev postopka za izpraznitev v tej fazi upravičena. Sodišče prve stopnje je s prekinitvijo postopka zasledovalo tudi načelo ekonomičnosti postopka, saj izvajanje dokazov ne bo podvojeno, poleg tega pa je prekinitev postopka smotrna tudi z vidika preprečevanja morebitnih nasprotujočih odločitev sodišča o istem vprašanju, s čimer se varuje pravna varnost. Vse te okoliščine pritrjujejo pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o smotrnosti prekinitve predmetnega postopka do pravnomočnega zaključka postopka o lastništvu spornih delov.

11.Ker pa se oba postopka, tj. postopek zaradi izpraznitve in postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice na spornih delih, vodita pred istim sodiščem (Okrajnim sodiščem v Ljubljani), in sta med seboj vsebinsko povezana, pritožbeno sodišče zaradi pospešitve postopka in zmanjšanja stroškov sodišču prve stopnje predlaga, da razmisli o združitvi obeh pravd v skupno obravnavanje po 300. členu ZPP.

12.Glede na vse navedeno pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Tožniki so tožbo na izpraznitev vložili dne 13. 4. 2023.

3Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/17.

4Toženec je tožbo na ugotovitev lastninske pravice z dne 10. 3. 2025 skupaj s potrdilom o vložitvi priložil k prvi pripravljalni vlogi z dne 11. 3. 2025, v kateri je podal tudi predlog za prekinitev postopka.