Jedro

Sodniški pomočnik ima zakonsko pooblastilo za odločanje le o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (61. člen ZIZ), o drugih ugovorih pa v izvršbi samostojno ne sme odločati (primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3907/2010). Določilo četrte alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, ki daje pooblastilo odločanja o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tudi strokovnim sodelavcem in sodniškim pomočnikom (in še to po odredbi sodnika), je pravilno razlagati ozko, saj gre za izjemo od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), s tem pa pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu Ustave. Ker je poseg v pravnomočno odločitev določen kot izjema tako na zakonskem (ugovor po izteku roka - 56. člen ZIZ), kot tudi na ustavnem nivoju (158. člen Ustave), je pravilno, da se zaradi pomembnosti odločitve ta sprejme s strani sodnika in ne sodnega osebja.

Izrek

Pritožbi prvega dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških prvega dolžnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor prvega dolžnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96834/2010 z dne 13. 7. 2010. 2. Proti takšni odločitvi se pravočasno po pooblaščencu pritožuje prvi dolžnik. V pritožbi opozarja na kršitev določil 77. in 80 člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ponavlja ugovorne navedbe o neprištevnosti v času vročitve sklepa z dne 13. 7. 2010, zaradi katere ni podana predpostavka procesne sposobnosti. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor vsebinsko obravnavati tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je zamudil ugovorni rok iz razloga, ker ni mogel razumeti pomena in posledic izdanega sklepa, kot tudi ne zapisanega pravnega pouka. Opozarja na svoje psihiatrično zdravljenje, pri čemer se glede zdravstvenega stanja sklicuje na izvedensko mnenje dr. S.. Poudarja, da živi sam, zanj nihče ne skrbi, zaradi česar mu še ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je že ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) odkrilo procesno kršitev, ki je take narave, da že sama zase pomeni razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje namreč ni bilo pravilno sestavljeno, ko je o ugovoru odločal sodniški pomočnik in ne sodnik (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Sodniški pomočnik ima zakonsko pooblastilo za odločanje le o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (61. člen ZIZ), o drugih ugovorih pa v izvršbi samostojno ne sme odločati (primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3907/2010). Določilo četrte alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, ki daje pooblastilo odločanja o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tudi strokovnim sodelavcem in sodniškim pomočnikom (in še to po odredbi sodnika), je pravilno razlagati ozko, saj gre za izjemo od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), s tem pa pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu Ustave.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodniški pomočnik (z uradniškim nazivom samostojni sodniški pomočnik) odločil o ugovoru, vloženem po izteku 8-dnevnega ugovornega roka, ko je bilo že izdano potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 96834/2010 z dne 13. 7. 2010. Tak ugovor je zato mogoče obravnavati le kot izredno pravno sredstvo in ne kot redno pravno sredstvo. Ker je poseg v pravnomočno odločitev določen kot izjema tako na zakonskem (ugovor po izteku roka - 56. člen ZIZ), kot tudi na ustavnem nivoju (158. člen Ustave), je pravilno, da se zaradi pomembnosti odločitve ta sprejme s strani sodnika in ne sodnega osebja.

7. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo v pravilni sestavi ponovno preučiti dolžnikov ugovor. Pri tem naj bo pozorno na vsebino, ki jo je mogoče opredeliti v prvi vrsti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj sodišče ni vezano na naslov vloge, kakor ga opredeli stranka v postopku.

8. Sklicevanje na dolžnikovo zdravstveno stanje je mogoče obravnavati kot upravičen razlog za zamudo roka za ugovor in vrnitev v prejšnje stanje (36. člen ZIZ in 116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če gre za hujšo obliko bolezni pa tudi kot vzrok dolžnikove procesne nesposobnosti, če je ta povzročila, da dolžnik ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in ni bil sposoben skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Ob tem ni odločilno vprašanje, ali je dolžniku tudi formalno odvzeta poslovna sposobnost (prvi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, primerjaj tudi A. Galič v: L. Ude in A. Galič (red.), Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 333 in nasl.).

9. Obstoj procesne sposobnosti je procesna predpostavka in na to sodišče pazi po uradni dolžnosti (80. člen ZPP v zvezi 15. členom ZIZ). Za razjasnitev okoliščin glede tega vprašanja lahko izvaja tudi dokaze po uradni dolžnosti. Sodišče tudi ne more postaviti začasnega zastopnika brez izpeljave dokaznega postopka glede dolžnikove procesne (ne)sposobnosti, primerno pa je o tovrstnem primeru obvestiti CSD, da stranki postavi skrbnika za posebni primer (primerjaj A. Galič v: nav. delo, str. 336).

10. O ugovoru bo sodišče prve stopnje ponovno lahko odločalo, če bo ugotovilo, da je dolžnikova procesna sposobnost podana in bo izpeljalo postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ali takrat, ko bo ob ugotovljeni procesni nesposobnosti zagotovljeno ustrezno dolžnikovo zastopanje, pri čemer se bo moralo najprej opredeliti do pravilnega vročanja in v tej zvezi do morebitne razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.