Jedro

Tožnica je upravičena do povračila stroškov postopka, saj je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe postopek ustavilo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skupnem znesku 363,12 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

Zoper sklep (smiselno v delu odločitve o stroških postopka) se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep z dne 10. 6. 2010 razveljavi ter spremeni tako, da naloži tožnici, da ji povrne stroške postopka v skupnem znesku 363,12 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo. Navaja, da je izrek sklepa v nasprotju z obrazložitvijo. Tožnica ni umaknila tožbe takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, pa tudi če bi, nikoli ne bi moglo priti do tega, da tožena stranka njej plača njene stroške postopka, temveč ravno obratno, tožnica bi v skladu z zakonom morala toženi stranki plačati stroške postopka, ker je tožbo umaknila. Tožena stranka je takoj, ko je prejela tožbo v celoti izpolnila zahtevek, ko pa je tožnica vztrajala še na plačilu zamudnih obresti, je tudi te nakazala. Navaja, da je takoj, ko je izvedela za zahtevek tožnice, zahtevek izpolnila. Če bi tožnica tak zahtevek postavila direktno na toženo stranko, preden je vložila tožbo na sodišču, bi to tožena stranka tudi storila. Zato je bil ta pravdni postopek nepotreben. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sklepa. Navaja, da je tožena stranka izvršila svoje obveznosti šele po vloženi tožbi in je zato šteti, da je bila tožba potrebna, zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno in v skladu z določili ZPP odmerilo stroške tega postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 363,12 EUR z utemeljitvijo, da je tožnica upravičena do stroškov postopka, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Obrazložitev je sicer skopa, vendar je odločitev kljub temu mogoče preizkusiti, zato ne gre za zatrjevanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je izrek sklepa v nasprotju z obrazložitvijo, kot meni pritožba.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na določilih 154., 155. in 158. člena ZPP. Za konkretni primer ne pride v poštev določba 158. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ta določba torej pride v poštev takrat, kadar tožeča stranka umakne tožbo, povračilo stroškov postopka pa zahteva tožena stranka, ne pa v primeru, kadar povračilo stroškov postopka uveljavlja tožeča stranka kot v konkretni zadevi, tožena stranka pa le vztraja, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Pri odločanju o povračilu stroškov tožnici, ki umakne tožbo, se smiselno uporabljajo pravila o povračilu stroškov po načelu uspeha, kot je to pravilno uporabilo sodišče prve stopnje. Prišlo je torej do situacije, kot da bi v pravdi tožnica zmagala, v takšnem primeru pa je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka upoštevati določbe 154. in 155. člena ZPP, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. Tožnica je torej upravičena do povračila pravdnih stroškov, ki so bili potrebni za pravdo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške. Tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožnica pa zato, ker odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve.