Jedro

Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da županu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je predmet spora denarni znesek, ki je označen kot bruto znesek. Iz načina opravljanja funkcije župana, ki jo opravlja trajno in neprekinjeno ter iz narave sporne terjatve, ki je opredeljena v bruto znesku, je ob upoštevanju podatkov v spisu mogoče z verjetnostjo sklepati, da je tožena stranka funkcijo župana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oz. posamičnih pravicah iz delovnega razmerja. Za sojenje v tovrstnih sporih pa je po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/93) pristojno delovno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v K.

Obrazložitev

Višje sodišče je s sklepom, opr. št. II Cp 193/2000 z dne 21.11.2000, zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v K. Ugotovilo je, da je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v S., opr. št. I 7/2000 utemeljen, ker je v njem dolžnik zatrjeval dejstva, s katerimi je utemeljeval svoje stališče, da zahteve upnice za plačilo zneska 1.886.953,00 SIT zoper njega ni utemeljen. Izplačilo je imelo podlago v dejansko opravljenem delu, kot je razvidno iz sklepa občinskega sveta, obračuna izplačil ter specifikacije vseh obračunanih davkov, prispevkov in drugih dajatev, ter obračuna nagrad in opravljenih delovnih ur. Ugotovilo je, da je višina terjatve sporna in da je treba o navedbah dolžnika razsoditi v pravdi. Zato je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da je za sojenje o utemeljenosti dajatvenega zahtevka pristojno Delovno sodišče v K. Delovno sodišče v K. je ugotovilo, da je dolžnik funkcijo, zaradi katere je prejel sporna plačila, opravljal nepoklicno. Stranki nista sklenili delovnega razmerja, zato prejemki, do katerih je upravičena oseba, ki ne opravlja funkcije župana poklicno, nima značaja plače. Ker ne gre za plačo niti za stranki, med katerima bi obstajalo delovno razmerje, za sojenje o terjatvah zoper dolžnika ni pristojno delovno sodišče. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno delovno sodišče. Iz določil 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 do 10/98) je razvidno, da županovih aktivnosti ni mogoče šteti kot opravljanje začasnih ali občasnih del, kot so ta urejena v določilih 107. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93). Omenjena zakonska določila po katerih župan predstavlja in zastopa občino, ter da skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov, kažejo, da župan svoje naloge opravlja trajno in neprekinjeno. Župan, ki po določilih 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi funkcijo župana opravlja nepoklicno, ima pravico do dela plače. To plačilo urejajo tudi določila 2. odstavka 2. člena Zakona o funkcionarjih (Uradni list RS, št. 30/90 do 4/93). Opredeljujejo ga kot del plače, ki je sicer določena za funkcijo, urejajo pa tudi druge pravice do denarnih prejemkov omenjenih oseb. Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da županu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je predmet spora denarni znesek, ki je označen kot bruto znesek. Iz načina opravljanja funkcije župana, ki jo opravlja trajno in neprekinjeno ter iz narave sporne terjatve, ki je opredeljena v bruto znesku, je ob upoštevanju podatkov v spisu mogoče z verjetnostjo sklepati, da je tožena stranka funkcijo župana opravljala v obliki ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oz. posamičnih pravicah iz delovnega razmerja. Za sojenje v tovrstnih sporih pa je po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/93) pristojno delovno sodišče.