Jedro

Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je vročevalec dne 28. 12. 2023 pooblaščenki tožnice poskusil osebno vročiti sodbo sodišča prve stopnje. Ker osebna vročitev ni bila mogoča, je vročevalec v predalčniku pooblaščenke pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodba nahaja in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti (obvestilo o opravljeni vročitvi pripeto k list. št. 173). Tožnica v pritožbi sicer navaja, da je bil dne 28. 12. 2023 ves čas nekdo v pisarni in osebna vročitev ni bila niti poskušena, vendar v dokaz teh svojih povsem pavšalnih navedb ne predlaga izvedbe nobenega dokaza. S tem zato ne more izpodbiti verodostojnosti podatkov iz obvestila. Ker vročevalec dne 28. 12. 2023 na naslovu pooblaščenke tožnice ni našel nikogar, je pravilno pustil obvestilo o dospelem sodnem pisanju v predalčniku pooblaščenke na tem naslovu. Pooblaščenka tožnice sodne pošiljke ni dvignila, zato je bila po poteku roka dne 15. 1. 2024 skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP puščena v njenem predalčniku, štelo pa se je, da ji je bila vročena dne 12. 1. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za prevzem pisanja.

Tožnica je pritožbo zoper sodbo vložila dne 14. 2. 2024 priporočeno po pošti, kar je prepozno, saj se je 30-dnevni pritožbeni rok iztekel 12. 2. 2024 (11. 2. 2024 je bila nedelja, zato se je rok iztekel na ponedeljek - četrti odstavek 111. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno zaključilo, da je bila pritožba tožnice prepozna in jo je zato na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo, odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo pritožbo tožnice, vloženo priporočeno dne 14. 2. 2024. 2. Tožnica se pritožuje zoper sklep zaradi kršitev pravil postopka. Navaja, da so bila kršena pravila ZPP o vročanju. Dne 28. 12. 2023 pooblaščenki tožnice ni bilo puščeno obvestilo o prejeti pošiljki, prav tako tega dne ni nihče poskusil opraviti osebne vročitve, saj je bil tega dne ves čas nekdo prisoten v pisarni (kršitev 133. člena ZPP). Sodišče navaja, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku, kar je v nasprotju s pravili vročanja na registriranem sedežu dejavnosti odvetnika. Obvestilo je bilo puščeno v predalčniku A. A. s. p., ki pooblaščenke o tem ni obvestila do 15. 3. 2024, ko ji je izročila obvestilo. To izhaja iz pisne izjave priče, podredno se predlaga tudi njeno zaslišanje. Pooblaščenka tožnice pošiljke ni mogla dvigniti, ker obvestila o pošiljki ni nikoli prejela. Šele 15. 3. 2024 je pooblaščenka ugotovila, da je bilo obvestilo puščeno v drugem predalčniku na istem naslovu, po tem, ko je dne 5. 3. 2024 prejela izpodbijani sklep. Javna listina, na katero se sklicuje sodišče, je nepravilno sestavljena in ne potrjuje resničnih dejstev. Tožnica dokazov o napaki pri vročanju brez svoje krivde ni mogla predlagati prej. Pooblaščenka tožnice je poizvedbe, na podlagi katerih je prišla do teh ugotovitev, opravila, ko je ugotovila napako pri vročanju pisem z dne 11. 3. 2024 v drugi zadevi. Pri vročanju se večkrat dogajajo napake, ko gre za osebe z istimi ali podobnimi imeni na istih ali podobnih naslovih. Izpostavlja primer vročanja odvetnici B. B. namesto odvetnici C. C. Tudi v tem primeru se je zgodila napaka. Niso izpolnjena pravila o fikciji vročitve in ni pogojev za zavrženje pritožbe. Pritožba je bila vložena pravočasno, 14. 2. 2024, kar je v roku 30 dni od prejema sodbe dne 15. 1. 2024. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je vročevalec dne 28. 12. 2023 pooblaščenki tožnice poskusil osebno vročiti sodbo sodišča prve stopnje. Ker osebna vročitev ni bila mogoča, je vročevalec v predalčniku pooblaščenke pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodba nahaja in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti (obvestilo o opravljeni vročitvi pripeto k list. št. 173). Tožnica v pritožbi sicer navaja, da je bil dne 28. 12. 2023 ves čas nekdo v pisarni in osebna vročitev ni bila niti poskušena, vendar v dokaz teh svojih povsem pavšalnih navedb ne predlaga izvedbe nobenega dokaza. S tem zato ne more izpodbiti verodostojnosti podatkov iz obvestila. Ker vročevalec dne 28. 12. 2023 na naslovu pooblaščenke tožnice ni našel nikogar, je pravilno pustil obvestilo o dospelem sodnem pisanju v predalčniku pooblaščenke na tem naslovu. Pooblaščenka tožnice sodne pošiljke ni dvignila, zato je bila po poteku roka dne 15. 1. 2024 skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP puščena v njenem predalčniku, štelo pa se je, da ji je bila vročena dne 12. 1. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za prevzem pisanja.

6. Tožnica je pritožbo zoper sodbo vložila dne 14. 2. 2024 priporočeno po pošti, kar je prepozno, saj se je 30-dnevni pritožbeni rok iztekel 12. 2. 2024 (11. 2. 2024 je bila nedelja, zato se je rok iztekel na ponedeljek - četrti odstavek 111. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno zaključilo, da je bila pritožba tožnice prepozna in jo je zato na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo, odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo. Čeprav je bila sodba pooblaščenki tožnice puščena v predalčniku dne 15. 1. 2022 (na ponedeljek), to ne pomeni, da ji je rok za pritožbo pričel teči šele tedaj, saj rok za vložitev pravnega sredstva na podlagi določbe 4. odstavka 142. člena ZPP začne teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu in je v konkretnem primeru pričel teči dne 13. 1. 2024, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zapisalo, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku pooblaščenke, vendar to ne pomeni, da so bila kršena pravila o vročanju pooblaščenki na njenem registriranem naslovu. Iz obvestila izhaja, da je bilo obvestilo puščeno v predalčniku na naslovu D., torej registriranem sedežu dejavnosti pooblaščenke tožnice, zato uporaba besede hišni predalčnik namesto izpostavljeni predalčnik ali predalčnik ne pomeni, da se je sodba vročala na napačnem naslovu. Z ozirom na navedeno je neutemeljen očitek o kršitvi pravil vročanja iz 133. člena ZPP.

8. Namen določb o vročanju po 141. in 142. členu ZPP je v tem, da zagotovi razumno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem lahko pravočasno seznanil. Fikcija vročitve torej temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.1 In ravno pravilnost fikcije vročitve sodbe tožnica napada s pritožbo. Navaja, da sodbe ni dvignila, ker ni prejela obvestila o poskusu vročitve. Zato fikcija vročitve ni mogla nastopiti dne 12. 2. 2024. Uveljavlja, da je bila vročitev zaradi izpostavljene kršitve pravil vročanja opravljena dne 15. 2. 2024, ko je sodbo dejansko prejela (šesti odstavek 139. člena ZPP). Pritožbo zoper sodbo je zato vložila dne 14. 2. 2024, to je 30. dan od dneva, ko je bila sodba vročena v predalčnik njene pooblaščenke, zato trdi, da je pravočasna.

9. Določba prvega odstavka 286.b člena ZPP od stranke zahteva, da kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.2 Na kršitev pravil postopka vročanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora, če meni, da so se zgodile napake pri vročanju, o tem takoj obvestiti sodišče in se pravočasno sklicevati na napake pri vročanju ter uveljavljati datum dejanske vročitve na podlagi 139. člena ZPP.3 Tožnica zatrjevanih napak pri vročanju na podlagi 142. člena ZPP ni uveljavljala v pritožbi zoper prejeto sodbo, čeprav bi to morala in mogla storiti, ampak šele v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe, kar je glede na okoliščine konkretnega primera prepozno.

10. Pritožba navaja, da tožnica napak pri vročanju ni mogla uveljavljati prej. Navedeno ne drži. Tožnica v pritožbi priznava, da je dne 15. 1. 2024 prejela sodbo v zadevi XX Pd 160/2023, ki ji je bila puščena v predalčniku pooblaščenke. Prav tako ne navaja, da takrat ni vedela, da ni prejela obvestila o opravljeni vročitvi, temveč trdi le, da je šele 15. 3. 2024 ugotovila, je bilo obvestilo puščeno v poštnem predalčniku "A. A. s. p.". Iz podatkov na kuverti, v kateri se je nahajala sodba, je bilo razvidno, kdaj je vročevalec v predalčniku pustil obvestilo in zakaj je bila nato sodba puščena v predalčniku dne 15. 1. 2024, zato je bila tožnica (oziroma njena pooblaščenka) tega dne že iz tega razloga zagotovo seznanjena s fikcijo vročitve (oziroma njenim datumom), vedela je, do kdaj (glede na fikcijo) lahko pravočasno vloži pritožbo, prav tako pa je ob pisanju pritožbe zoper sodbo vedela, da obvestila o prejeti pošiljki naj ne bi prejela. Glede na to, da se sodbe vročajo osebno, v predalčniku se pustijo le v primeru, če osebna vročitev ni bila mogoča in pisanje ni bilo dvignjeno v roku 15 dni, je bilo pooblaščenki tožnice najkasneje dne 15. 1. 2024 znano, da je bila vročitev opravljena po določbi tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP. Pooblaščenka tožnice je tako v času pisanja pritožbe zoper sodbo, ki jo je vložila šele 30. dan, od kar je v predalčnik prejela sodbo, vedela za fikcijo vročitve ter do kdaj glede na navedeno lahko pravočasno vloži pritožbo, zato se ni mogla zanašati na datum dejanske vročitve sodbe in to, da bo sodišče brez kakršnihkoli trditev uporabilo določbo šestega odstavka 139. člena ZPP. Kljub temu v pritožbi zoper sodbo ni navajala, da vlaga pritožbo v roku 30 dni od dejanskega prejema sodbe dne 15. 1. 2024 in ni uveljavljala, da pred tem ni prejela obvestila o prispeli pošiljki, zaradi česar šteje, da je bila vročitev opravljena šele 15. 1. 2024 in naj se torej upošteva šesti odstavek 139. člena ZPP. Pooblaščenka tožnice je pravna strokovnjakinja, seznanjena s pravili vročanja in o tem, da ji je bila vročitev opravljena s fikcijo dne 12. 1. 2024, posledično bi morala že v pritožbi zoper sodbo zatrjevati napake pri vročanju ter uveljavljati, da ji je rok za pritožbo zaradi zatrjevanih napak začel teči šele z dnem dejanskega prejema sodbe. Ker tega ni storila, se glede na vsebino citirane določbe 286. člena ZPP ne more več sklicevati na zatrjevane (in neizkazane) napake pri vročanju.

11. Čeprav so pritožbene navedbe glede zatrjevanih napak pri vročanju prepozne, pritožbeno sodišče dodaja, da ni mogoče slediti navedbam tožnice o tem, da obvestilo o prispelem sodnem pisanju dne 28. 12. 2023 ni bilo puščeno v predalčniku njene pooblaščenke. Iz že navedenih razlogov je moralo biti pooblaščenki tožnice že 15. 1. 2024 jasno, da je prišlo do fikcije vročitve sodbe in je že takrat vedela za zatrjevane napake. Poleg tega je bil pooblaščenki tožnice izpodbijani sklep vročen 5. 3. 2024. V izpodbijanem sklepu je pojasnjeno, da je dne 28. 12. 2023 prejela obvestilo, sodba pa ji je bila nato vročena dne 12. 1. 2024 na podlagi fikcije. Iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi pooblaščenka tožnice šele zaradi napake pri vročanju pisanja z dne 11. 3. 2024,4 ki izhaja iz predloženih dokazil (list. št. 194 - 195), pričela z ugotavljanjem, kaj se je v predmetni zadevi zgodilo in opravljati poizvedbe, pri čemer ne navede, pri kom je opravila poizvedbe in kako je pričela raziskovati, kje naj bi bilo puščeno obvestilo dne 28. 12. 2023. Slednje je skrajno nenavadno in neprepričljivo, glede na to, da je že 5. 3. 2024 prejela sklep o zavrženju pritožbe, kjer ji je bilo pojasnjeno, da ji je bilo dne 28. 12. 2023 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, ki je ni dvignila v roku 15 dni, zoper sklep pa je imela na voljo 15-dnevni pritožbeni rok. Poleg tega je bila napaka dne 11. 3. 2024 povsem drugačna. Pošiljka se je vročala na drugem naslovu, drugi odvetnici, B. B., zato ni jasno, zakaj bi pooblaščenka tožnice na podlagi napake z dne 11. 3. 2024 pričela z raziskovanjem pri računovodkinji A. A., ali je ona prejela obvestilo o poskusu vročitve sodbe v predmetni zadevi.

12. Obvestilo o poskusu vročitve (vročilnica) predstavlja javno listino (149. člen v povezavi z 224. členom ZPP). Ker ima vročilnica dokazno moč javne listine, je trditveno in dokazno breme na strani stranke, ki izpodbija njeno verodostojnost. Stranka, ki izpodbija vročilnico kot javno listino, mora doseči višji dokazni standard.5 Ne zadostujejo le splošne navedbe, da obvestila ni prejela. Trditve tožnice, kako naj bi ugotovila napako in kdaj, so povsem splošne in neprepričljive. V pritožbi ni pojasnjeno, pri kom je opravila poizvedbe, kaj se je zgodilo pri vročanju obvestila, kako naj bi ugotovila, da je bilo obvestilo puščeno v predalčniku računovodkinje A. A., kdaj je posumila, da je bilo obvestilo puščeno prav njej in zakaj. Prav tako ni predložila dokazov, ki bi prepričljivo kazali na napako pri vročanju v tej zadevi. Napaka z dne 11. 3. 2024 pri vročanju povsem drugega sodnega pisanja, namreč ne dokazuje, da tožnica ni prejela obvestila v predmetni zadevi dne 28. 12. 2023. Tega po prepričanju pritožbenega sodišča ne potrjuje niti izjava A. A. (list. št. 191 - 192). Iz predložene izjave izhaja le, da A. A. na naslovu D. ne opravlja vedno svoje dejavnosti, predalčnika naj ne bi pregledovala redno, v predalčnik pa naj bi prejela kar tri obvestila za pooblaščenko tožnice, katera ji je izročila šele 15. 3. 2024. Iz izjave ni razvidno, kje A. A. opravlja svojo dejavnost, kadar jo ne na registriranem naslovu, kdaj v dveh mesecih in pol naj bi našla obvestila, kako pogosto pregleduje prejeto pošto in zakaj se ji ni zdelo pomembno ta obvestila izročiti pooblaščenki, na katero so bila naslovljena in zakaj jih je potemtakem hranila, če se ji ni zdelo potrebno, da bi o njih obvestila naslovnico. Navedeno ne izhaja niti iz pritožbenih navedb. Če je A. A. obvestila hranila, so se ji očitno zdela pomembna, zato ni logično, da jih pooblaščenki tožnice ne bi izročila sama od sebe, ampak šele 15. 3. 2024. Glede na registrirano dejavnost A. A. (Računovodske in knjigovodske storitve) pa tudi ni verjetno, da predalčnika na registriranem naslovu ne bi pregledala dva meseca in pol oziroma dlje časa, saj ni znano, kdaj naj bi obvestila našla.

13. Navedena splošna izjava po oceni pritožbenega sodišča tako ne omaja verodostojnosti javne listne, iz katere izhaja, da je bilo obvestilo puščeno v predalčniku pooblaščenke tožnice in ne A. A., drugih dokazov pa tožnica ne predlaga. Navedla je sicer, da v kolikor se ne bo upoštevala izjava, naj se podredno zasliši A. A., vendar takšen dokazni predlog ni ustrezen. Stranka mora navesti ali predlaga zaslišanje priče ali ne, tožnica to predlaga le kot "skrajno podredno", poleg tega pa mora navesti, o katerih dejstvih naj se pričo zasliši in naslov priče (236. člen ZPP), česar tožnica ni storila. Tudi sicer sodišče pričo zaslišuje zgolj v okviru predhodno navedenih dejstev, ki pa jih tožnica, poleg tistih, ki jih je A. A. potrdila že v pisni izjavi, ni podala, zato ni bilo pogojev za izvedbo dodatnih dokazov.

14. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožnici sodba pravilno vročena dne 12. 1. 2024, pritožba, vložena dne 14. 2. 2024 pa je posledično prepozna, zato jo je skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pravilno zavrglo.

15. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe, prav tako pa toženka krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj slednji ni pripomogel k odločitvi (prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Prim. VSRS, opr. št. II Ips 95/2016. 2 Slednje ne velja za kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 286.b člena ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. 3 Prim. VSRS, opr. št. II Ips 39/2012. 4 Iz predloženih dokazil (list. št. 168 - 169) izhaja, da je šlo za pisanje z dne 7. 3. 2024, odpremljeno dne 8. 3. 2024. Dne 11. 3. 2024 se je le zavrnil sprejem pisanja z dne 7. 3. 2024. 5 Prim. VSRS, opr. št. II Ips 256/2013.