Jedro

Postopek po ZPPSL in postopek za izbris gospodarske družba brez likvidacija po določbah ZFPPod sa vsebinsko razlikujeta. Kljub temu pa imata oba za cilj isto pravno posledico, namreč izbris dolžnika iz sodnega registra in s tem njegovo prenehanje. Zato z začetkom enega od teh postopkov nastopi litispendenca za izbris dolžnika iz sodnega registra oz. za njegovo prenehanje, zaradi česar ni dovoljeno začeti drugega postopka, ki ima za cilj izbris in prenehanje istega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče je dolžnikov predlog za začetek stečaja zavrglo, kot nedovoljenega, ker je ugotovilo, da nad dolžnikom že teče postopek za izbris gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/99, v nadaljevanju ZFPPod).

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta dolžnik in njegov ustanovitelj v postopku izbrisa gospodarskih družb po določbah ZFPPod, ki ga vodi registrsko sodišče vložila ugovor, v katerem sta uveljavljala razlog iz 3.točke 1. odst. 30. člena, prav zato ker je bil istočasno vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Smisel določb 3. točke 1. odst. 30. člena ZFPPod je v tem, da se izpelje stečajni postopek, če je predlagan, saj ZPPSL predstavlja specialni predpis. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je predlog za začetek stečaja zavrglo. Stečajni postopek in postopek izbrisa po določbah ZFPPod sta dva ločena postopka, ki imata povsem različne pravne posledice za dolžnika, njegove odgovorne osebe, upnike in ustanovitelja. Zato je po oceni pritožbe nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da ima postopek izbrisa po določbah ZFPPod večjo težo kot predlog za začetek stečaja po določbah ZPPSL.

ZFPPod je retroaktivno določil odgovornost ustanoviteljev za obveznosti dolžnika iz leta 1992, kar je protiustavno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo naslednja odločilna dejstva: - Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. Srg 99/06715 z dne 19.11.1999, začelo postopek izbrisa dolžnika iz sodnega registra po uradni dolžnosti, na podlagi določb ZFPPod.

- Dolžnik je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za začetek stečajnega postopka po določbah ZPPSL dne 18.1.2000. Točna je pritožbena navedba, da se postopek po ZPPSL in postopek za izbris gospodarske družbe brez likvidacija po določbah ZFPPod, vsebinsko razlikujeta. Kljub temu pa imata oba za cilj isto pravno posledico, namreč izbris dolžnika iz sodnega registra in s tem njegovo prenehanje (1. odst. 27. člena ZFPPod in 2. odst. 171. člena ZPPSL). Zato z začetkom enega od teh postopkov nastopi litispendenca za izbris dolžnika iz sodnega registra oz. njegovo prenehanje, zaradi česar ni dovoljeno začeti drugega postopka, ki ima za cilj izbris in prenehanje istega dolžnika (3. odst. 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Drugačne pritožbene navedbe so zmotne, in zato neupoštevne. Ker je postopek za izbris dolžnika iz sodnega registra že začel teči po določbah ZFPPod dne 19.11.1999, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka z dne 18.1.2000 (1. odst. 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Pri tem dolžnik tudi s preostalimi pritožbenimi navedbami ni uspel izpodbiti pravilnega sklepa sodišča prve stopnje, saj se ne nanašajo ta postopek.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišče prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).