Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 39/2018-13

ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.39.2018.13 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči razžalitev obrekovanje pravno priznana škoda načelo sorazmernosti pravica do sodnega varstva
Upravno sodišče
21. marec 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Z izpodbijano odločitvijo je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena z obrazložitvijo, da tožeča stranka pravno priznane škode ni izkazala. Po presoji sodišča je razlaga standarda "verjetnosti" izkazane škode v izpodbijani odločbi strožja, kot sledi iz namena (teleološka razlaga) in umestitve (sistematična razlaga) določbe prve alineje 8. člena ZBPP. Namen te zakonske določbe je, da se iz obsega dodeljenih brezplačnih pravnih pomoči izločijo zadeve, ki za oškodovance nimajo posledic v obliki pravno priznane škode. Ker je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, ki je ustavna kategorija (23. člen Ustave RS), je treba to določbo razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 101/2018 z dne 30. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. I K 8599/2017. Po vpogledu v navedeni spis je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da se v tej zadevi obravnava tožničina zasebna tožba zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja obrekovanja in razžalitve po 159/3-1 in 158/1 členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Navaja, da jo je navedeni dne 25. 11. 2016 v vlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, naslovljeni na Center za socialno delo Slovenska Bistrica, razžalil in obrekoval, ko je navajal, da životari, uživa drogo in poseduje igle. Razen tega je dne 29. 11. 2016 pri Policijski postaji Slovenska Bistrica podal pisno izjavo, da je tožnica napeljala svojega brata B.B. h grožnjam in ogrožanju varnosti zoper obdolženega. Tožeča stranka je priglasila tudi odškodninski zahtevek v višini 20.000,00 EUR, ker so te trditve vzbudile veliko pozornost med širšim sorodstvom in okolico ter uničile ugled in dobro ime prosilke. Utrpela je in še trpi izgubo ugleda med domačimi, v okolici, med bodočimi delodajalci, strankami in sedaj težko vzpostavi primeren, iskren odnos s sorodstvom in okolico. Trpela je duševne bolečine, čuti močan strah pred obdolženim, zmanjšala pa se je tudi njena življenjska aktivnost. Zaradi žalitev in obrekovanj je morala obiskati zdravnika in jemati zdravila. Počuti se prizadeto in ogroženo, trpi za izgubo socialnih stikov, vse v posledici razžalitev in obrekovanj. V dokaz svojih navedb je predlagala zaslišanje prič, vpogled v zdravstveno dokumentacijo in pritegnitev izvedenca medicinske stroke, specialista psihiatra.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na prvo alineo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in tožničino prošnjo zavrnil. Navaja, da pravno priznano škodo definira 132. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), nepremoženjsko škodo pa opredeljuje 179. člen OZ. V skladu s to določbo bi morala tožnica izkazati stopnjo bolečin in njihovo trajanje, ki glede na sodno prakso opravičujejo določitev odškodnine zaradi kaznivega dejanja razžalitve dobrega imena in časti, da bi organ lahko štel, da je verjetno dokazala, da ji je zaradi storitve kaznivega dejanja povzročena nepremoženjska škoda kot pravna priznana škoda. Prosilka je pri dokazovanju le-te ostala zgolj v fazi opisovanja, kar za standard iz prve alinee 8. člena ZBPP ne zadošča. Pri tem se odločba sklicuje tudi na sodno prakso Upravnega sodišča RS in sicer zadeve št. I U 696/2015, IV U 179/2012 in IV U 145/2010. Iz zgoraj navedenih razlogov je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo zavrnil, pri tem pa dodaja, da je tožnica takšno prošnjo vložila že dne 15. 2. 2017 in se je vodila pod številko Bpp 223/2017 (pravilno Bpp 234/2017), kjer pa je bila njena vloga prav tako zavrnjena.

3. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je za pravno priznano škodo treba najprej spoznati obdolženca za krivega kaznivega dejanja, zaradi česar je tudi tekel kazenski postopek. V tem je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve, ki ga je storil v pismu CSD Slovenska Bistrica, v katerem je razžalil tožečo stranko, saj je govoril, da je za izgubo moralnih vrednot njegove sestre, to je matere tožeče stranke, kriva tožnica, katero je delodajalec postavil na cesto in se je okolica izogiba ter da so vmes droge, kar pomeni, da ji je kršil njene ustavne pravice po 21. členu in 34. členu Ustave RS. Obsodilna sodba bo tudi temelj odškodninske tožbe, saj je bila zasebna tožilka s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Tožeča stranka je z razžalitvijo, to je s kaznivim dejanjem, utrpela škodo, ki je pravno priznana. Tudi OZ določa odškodninsko odgovornost za kršitev osebnostnih pravic in zato dokler ni razjasnjen temelj odškodninske odgovornosti, tožeča stranka ne more dokazovati, da ji je povzročena škoda na ugledu in duševne bolečine zaradi osebne razžalitve. Za tisti del, za katerega je sodišče obdolženca oprostilo, je tožeča stranka napovedala pritožbo, zato ima pravni interes, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč. Predlaga, da sodišče odloči tako, da izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se tožeči stranki dodeli brezplačna pravna pomoč za postopek I K 8599/2017 in za pritožbeni postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijana odločitev temelji na določbi prve alinee 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v zadevah zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Kaj je pravno priznana škoda določa OZ. Ta v 132. členu določa, da je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Oblike nepremoženjske škode določa 179. člen OZ, ki pravi, da za pretrpele telesne bolečine, za pretrpele duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila nepremoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni.

7. Tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč za zastopanje kot zasebne tožilke in oškodovanke v kazenski zadevi, ki teče na podlagi njene zasebne tožbe, vložene zoper obdolženca zaradi očitanih kaznivih dejanj razžalitve in obrekovanja. ZBPP v takšnih zadevah dodelitev brezplačne pravne pomoči omejuje na primere, ko oškodovanec verjetno dokaže, da mu je zaradi takih kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) nastala pravno priznana škoda.

8. Z izpodbijano odločitvijo je bila tožničina prošnja zavrnjena z obrazložitvijo, da tožeča stranka pravno priznane škode ni izkazala. Po presoji sodišča je razlaga standarda "verjetnosti" izkazane škode v izpodbijani odločbi strožja, kot sledi iz namena (teleološka razlaga) in umestitve (sistematična razlaga) določbe prve alineje 8. člena ZBPP. Namen te zakonske določbe je, da se iz obsega dodeljenih brezplačnih pravnih pomoči izločijo zadeve, ki za oškodovance nimajo posledic v obliki pravno priznane škode. Ker je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, ki je ustavna kategorija (23. člen Ustave RS), je treba to določbo razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva. V okviru sistematične razlage pa je treba upoštevati namen in procesne okvire postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ta je namenjen ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne pa poglobljenemu ugotavljanju dejstev (s stopnjo gotovosti), relevantnih v postopkih, na katere se zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanaša. 9. Pravno priznano škodo opredeljuje OZ v zgoraj navedenih zakonskih določbah, med katerimi je tudi nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Tožeča stranka v zasebni tožbi in tekom kazenskega postopka zatrjuje obstoj te nepremoženjske škode in jo v zasebni tožbi tudi podrobneje opredeljuje (težave pri vzpostavljanju primernega, iskrenega odnosa z domačimi in v okolici, z delodajalci, strah pred obdolženim, občutek prizadetosti in ogroženosti, izguba socialnih stikov). Kot izhaja iz izpodbijane odločbe je v dokaz svojih navedb predlagala zaslišanje prič, vpogled v zdravstveno dokumentacijo in pritegnitev izvedenca medicinske stroke.

10. V skladu z določbo prve alineje 8. člena ZBPP, mora biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči oškodovancu v zadevah razžalitve, obrekovanja in sorodnih kaznivih dejanj obstoj pravno priznane škode verjetno izkazan. Po presoji sodišča je tožnica s svojimi navedbami obstoj nastale nepremoženjske škode s stopnjo verjetnosti izkazala, glede njenega obsega in višine pa je predlagala tudi izkustveno sprejemljive dokaze, kot so zaslišanje prič, vpogled v medicinsko dokumentacijo in pritegnitev izvedenca medicinske stroke. Navedeno za ugotovitev obstoja verjetnosti pravno priznane nepremoženjske škode zadošča, zanesljiva ugotovitev te škode in njeno vrednotenje, torej konkretna višina pravične denarne odškodnine, pa ni predmet postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči. Konkretna vsebina tega pravnega standarda namreč ni vsebovana v pravni normi, ampak se oblikuje v vsakem primeru posebej. Postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči ne po namenu in ne po proceduralnih okvirih ni namenjen ugotavljanju nepremoženjske škode oziroma pravične denarne odškodnine s stopnjo gotovosti. Stopnja verjetnosti pravno priznane škode pa je kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi po prvi alineji 8. člena ZBPP, zato je strožja razlaga te zakonske določbe napačna.

11. Glede sodne prakse, ki se navaja v izpodbijani odločbi, pa sodišče pojasnjuje, da je odločitev v zadevi odvisna od dejanskih okoliščin v konkretni zadevi. Te so v obravnavani zadevi takšne, da narekujejo sprejem odločitve, kot izhaja iz izreka te sodbe. Ob tem je dodati, da je bila v zadevi št. IV U 145/2010 odločitev v bistvu sprejeta na podlagi 24. člena ZBPP.

12. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče le-to na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

14. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia