Jedro

Značilnost upravnih aktov glede na določbo 2. člena ZUS-1 je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta.

Odločba Vlade RS o razrešitvi tožnice kot članice nadzornega sveta Filmskega sklada RS nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Izpodbijana odločba namreč ni bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo Vlade Republike Slovenije z dne 20. 6. 2007, s katero je Vlada RS tožnico predčasno razrešila kot članico nadzornega sveta Filmskega sklada Republike Slovenije. Z istim sklepom je sodišče tudi odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. V obrazložitvi odločitve o zavrženju tožbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka na dan izdaje izpodbijane odločbe imenovala novega člana nadzornega sveta Filmskega sklada RS ter da tožeča stranka te odločbe o imenovanju s tožbo ne izpodbija. Takšen dejanski in pravni položaj po mnenju sodišča prve stopnje ne omogoča odprave izpodbijanega akta, zato pravni interes za izpodbojno tožbo ni podan. Prav tako pa ni podan pravni interes za ugotovitveno sodbo, kakršno je predlagala tožnica po pozivu sodišča, naj izkaže pravni interes za vloženo tožbo. Ugotovitveno sodbo po določbah drugega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 izda sodišče le v primeru, če bi odprava izpodbijanega akta nesorazmerno posegla v pridobljene pravice tretjih oseb. Izdaja ugotovitvene sodbe je pogojena z obstojem procesnih predpostavk za meritorno odločanje o tožbi na odpravo akta. V obravnavanem primeru ta procesna predpostavka ni podana.

3. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, s čimer so bila bistveno kršena pravila upravnega postopka, dejansko stanje pa zmotno in nepopolno ugotovljeno, zaradi česar ni bilo podlage za izdajo odločbe po tretjem odstavku 23. člena Zakona o javnih skladih – ZJS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter ji naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Odgovor na pritožbo ni bil podan.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih za svojo odločitev navaja sodišče prve stopnje.

7. ZUS-1 v 2. členu določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena). Upravni akti so opredeljeni v drugem odstavku 2. člena ZUS-1. To so upravne odločbe in drugi javnopravni enostranski oblastveni posamični akti, izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Značilnost upravnih aktov glede na navedeno določbo ZUS-1 je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta.

8. Po presoji pritožbenega sodišča odločba Vlade RS o razrešitvi tožnice kot članice nadzornega sveta Filmskega sklada RS nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Izpodbijana odločba namreč ni bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije.

9. Iz Zakona o Filmskem skladu Republike Slovenije – ZFS izhaja, da je Republika Slovenija ustanoviteljica Filmskega sklada kot javnega sklada (prvi odstavek 1. člena) ter da ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije (drugi odstavek 1. člena ZFS). Ustanoviteljske pravice so bile ob izdaji izpodbijanega sklepa določene v tedaj veljavnem Zakonu o javnih skladih – ZJS. Po določbi prve alinee prvega odstavka 7. člena tega zakona med pravice ustanovitelja sodi odločanje o imenovanju in razrešitvi članov uprave in članov nadzornega sveta. Glede na navedeno ureditev torej Vlada v izvrševanju ustanoviteljskih pravic in obveznosti, določenih v 7. členu ZJS, lahko člane nadzornega sveta predčasno razreši, če presodi, da ne ravnajo tako, kot jim nalaga ZJS v 17. členu. Glede na navedeno ureditev je akt Vlade RS o predčasni razrešitvi akt izvajalca ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ki jih ima do Filmskega sklada Republika Slovenija. Takšen akt pa po presoji Vrhovnega sodišča ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije Vlade v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ni (dokončni) upravni akt iz 2. člena ZUS-1. 10. Niti v ZFS niti v ZJS tudi ni določeno, da je zoper akt o razrešitvi članov nadzornega sveta zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Tožnica tudi ne uveljavlja, da je bilo z izpodbijanim aktom poseženo v kakšno njeno človekovo pravico ali temeljno svoboščino (prvi odstavek 4. člena ZUS-1). Izpodbijana odločba tako po presoji Vrhovnega sodišča ni upravni akt niti drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato bi bilo treba tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 11. Glede na to, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna in utemeljena že iz navedenega zakonskega razloga, se pritožbeno sodišče v vprašanje izkazanosti pravnega interesa za izpodbojno oziroma ugotovitveno tožbo ni spuščalo.

12. Ker je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, je sodišče pravilno odločilo tudi o tožničini zahtevi za povrnitev stroškov postopka (drugi odstavek izreka sklepa). Podlaga za tako odločitev je določba četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, na katero se prvostopenjsko sodišče pravilno sklicuje.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

14. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožnica na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.