Up-47/02

21. 5. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. IIICpg 9/2000 z dne 15. 2. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St. 83/94 z dne 7. 1. 2000 in zoper sklep Okrožnega sodišča št. St. 83/94 z dne 14. 7. 2000 v zvezi z odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St.83/94 z dne 10. 4. 2000 ter zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 83/94 z dne 14. 7. 2000 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 74/01 z dne 20. 11. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St. 83/94 z dne 2. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrožno sodišče je s sklepom št. St 83/94 z dne 2. 10. 2001 preneslo terjatev iz naslova preveč izplačane nagrade stečajnemu upravitelju - ustavnemu pritožniku , ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo (sodba št. III Cpg 9/2000 v zvezi s sklepom št. St. 83/94), na upnika Banko Koper. Višje sodišče je pritožbo ustavnega pritožnika (tedaj stečajnega upravitelja) kot neutemeljeno zavrnilo (sodba št. III Cpg 74/01). Pritožnik navedeni sodni odločbi izpodbija in navaja, da so mu bile z njima kršene ustavne pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave. Istočasno izpodbija tudi vse ostale akte obeh navedenih sodišč, ki se nanašajo na odločanje o pritožnikovi dolžnosti vračila preveč izplačane nagrade za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja oziroma o povračilu stroškov stečajnega upravitelja. Navaja, in ustavni pritožbi prilaga, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St. 83/94 z dne 7. 1. 2000, s katerim mu je bila ob zaključku stečaja odmerjena nagrada v višini 2 238 500 SIT, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 9/2000 z dne 15. 2. 2000, s katero je bila zavrnjena pritožba pritožnika zoper navedeni sklep, odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St.83/94 z dne 10. 4. 2000, s katero je bilo naloženo pritožniku, da vrne v stečajno maso preveč izplačane akontacije nagrad stečajnemu upravitelju, sklep Okrožnega sodišča št. St. 83/94 z dne 14. 7. 2000, s katerim je sodišče zavnilo ugovor pritožnika zoper odredbo in predlog za izplačilo stroškov stečajnemu upravitelju. Navedene sodne odločbe so postale pravnomočne in s tem tudi obveznost pritožnika, da vrne preveč izplačane akontacije nagrade stečajnega upravitelja.

2.Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavna pritožba je poseben institut varovanja človekovih pravic in svoboščin in je v sistemu sodnega varstva namenjena izjemni obravnavi sodnih odločb, ne pa funkciji pritožbe, zato jo je mogoče vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev (tretji odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po določbi 52. člena ZUstS pa je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

3.Pritožnik ni izkazal, da bi zoper sklepa Okrožnega sodišča št. St 83/94 z dne 14. 7. 2000 izčrpal pravna sredstva. Zato ustavna pritožba ni dopustna. Zoper sodbo Višjega sodišča št. St. III Cpg 9/2000 z dne 15. 2. 2000 pa je ustavna pritožba vložena po izteku 60 dnevnega roka, pritožnik pa tudi ne izkazuje razlogov iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS. Zaradi navedenega je bilo treba ustavno pritožbo zoper navedene sodne odločbe zavreči (1. točka izreka).

4.Ustavni pritožnik izpodbija tudi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cpg 74/01 z dne 20. 11. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St. 83/94 z dne 2. 10. 2001.

5.Navaja, da so mu bile z navedenima sodnima odločbama kršene ustavne pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave. V obsežni obrazložitvi pritožnik ne navaja nobenih kršitev, ki naj bi bile storjene v postopku sprejemanja teh sodnih odločb. V obrazložitvi opisuje svoje nestrinjanje z odločitvami sodišč glede njegove nagrade za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja oziroma nestrinjanje z odločitvijo, da je dolžan vrniti preveč izplačano nagrado. Vendar ta vprašanja niso bila predmet odločanja v sodnih odločbah, navedenih v tej točki obrazložitve (in 2. točka izreka), temveč so bila predmet sodnih odločb, navedenih v 3. točki obrazložitve te odločbe in za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da jih ni mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo (1. točka izreka). Ustavni pritožnik ni izkazal kršitev ustavnih pravic in temeljnih svoboščin, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo (2. točka izreka).

6.Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega člena Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Uradni list RS, št. 37/97) se izloči in se bo obravnavala posebej.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka ter prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Lojze Ude