Jedro

Tožnik v obravnavanem primeru zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nezakonitega dela višjega sodnika A. A. Okoliščina, da je ta sodnik in vodja oddelka, pristojnega za obravnavanje tožnikove pritožbe, bi lahko v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka na drugi stopnji sojenja in v nepristranskost odločanja tega sodišča.

Izrek

Za odločanje o tožnikovi pritožbi zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 1177/2013 z dne 5. 11. 2014 se določi Višje sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 1177/2013 z dne 5. 11. 2014 vložil pritožbo. Višje sodišče v Ljubljani, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tej pritožbi, je podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v zadevi, saj tožnik odškodninski zahtevek utemeljuje z domnevno nezakonitim postopanjem višjega sodnika A. A. Meni, da bi odločanje o njegovi pritožbi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost (višjega) sodišča, ker je A. A. sodnik in vodja civilnega oddelka tega sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Delegacija pristojnosti pa je tudi pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

4. Vrhovno sodišče pritrjuje oceni pristojnega višjega sodišča, da v konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, predstavlja drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Tožnik v obravnavanem primeru zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nezakonitega dela višjega sodnika A. A. Okoliščina, da je A. A. sodnik in vodja oddelka, pristojnega za obravnavanje tožnikove pritožbe, bi lahko v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka na drugi stopnji sojenja in v nepristranskost odločanja tega sodišča(1). Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo krajevno najbližje stvarno pristojno sodišče, to je Višje sodišče v Celju.

Op. št. (1): Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I R 130/2014 z dne 4. 12. 2014 in I R 143/2014 z dne 11. 12. 2014.