Jedro

Tožena stranka tožnika v pisnem vabilu na zagovor ni bila dolžna posebej poučiti o možnosti zastopanja, niti ni bila dolžna posebej navesti, da je lahko na zagovoru pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga prisoten predstavnik sindikata ali druga s strani tožnika pooblaščena oseba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 11. 8. 2009 razveljavi. Posledično navedenemu je zavrnilo tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika vrniti nazaj na delovno mesto pomočnika prodajalca mesarja, mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja s priznanjem delovne dobe, odvesti vse davke in prispevke iz bruto plače v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Tožnik je vložil pravočasno pritožbo zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov določilu 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagal njeno spremembo, tako da se tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je brez dokaza zaključilo, da je užival alkoholne pijače na delovnem mestu. Ugotovitev sodišča, da je užival alkoholne pijače na delovnem mestu, je v nasprotju s splošno znanimi dejstvi. Prisotnost alkohola v krvi oziroma izdihanem zraku mu ni dokazana, ker preizkusa alkoholiziranosti ni nihče opravil. Zgolj predvidevanje, da je popil pivo oziroma dva požirka ostanka piva iz razbite pločevinke, še ne pomeni vinjenosti na delovnem mestu. Glede na to, da obstaja dvom o tem, da je bil tožnik dne 8. 7. 2009 vinjen, je potrebno odločiti v njegovo korist. Meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker se glede očitka kršitve pravice do obrambe ni izreklo. Postavilo se je na stališče, da je bila tožniku zagotovljena obramba in pravna varnost v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je v nasprotju s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 234/2009 z dne 3. 6. 2009, v kateri je sprejeto stališče, da nepopolni pravni pouk pomeni kršitev vodenja postopka odpovedi. Napačno je sodišče prve stopnje uporabilo določbo 177. člena ZDR in ker se ni opredelilo do odločbe Ustavnega sodišča RS, objavljene v Uradnem listu RS dne 28. 10. 2009, je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka vse pritožbene navedbe tožnika in ocenjuje, da je pritožba neutemeljena, zato naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri podaji redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga postopala na način, določen v drugem odstavku 83. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami – v nadaljevanju: ZDR). Navedena določba po noveli ZDR-A (Ur. l. RS, št. 103/2007) ne odkazuje več na uporabo 177. člena ZDR. Pravica delavca, da se mu zagotovi zagovor, pomeni obveznost delodajalca, da mu to omogoči. Načina izpolnitve te obveznosti ZDR v 83. členu podrobneje ne ureja, temveč le določa, da mora delodajalec pred izredno odpovedjo v razumnem roku omogočiti zagovor. Pravica do zagovora izhaja tudi iz Konvencije MOD št. 158, ki v 7. členu določa, da delavcu ne sme prenehati delovno razmerje zaradi razloga v zvezi z obnašanjem ali njegovim delom, če mu prej ni omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih trditev, razen če od delodajalca z razlogom ni mogoče pričakovati, da mu to omogoči. Namen navedenih določil je v tem, da je delavec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga s strani delodajalca upravičen sodelovati v postopku, s čimer se zagotavlja možnost sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz priloženih dokazov izhaja, da je bil tožnik, ki je bil predhodno skladno s prvim odstavkom 83. člena ZDR pisno opozorjen zaradi kršitev obveznosti (vinjenosti na delovnem mestu) in možnost odpovedi, vabljen na zagovor (B/7). Vabilo na zagovor je bilo tožniku vročeno (povratnica v prilogi B/8) in vsebuje vse sestavine, ki jih določa tretji odstavek 83. člena ZDR. Ta določba ne predvideva dolžnosti delodajalca, da v pisnem vabilu delavca pouči o možnosti zastopanja, temveč le dopušča možnost, da pri zagovoru po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba. Te možnosti tožnik ni izkoristil, temveč se je zagovora sam udeležil. Zagovor je bil tožniku omogočen. Neutemeljeno je sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-284/06 z dne 1. 10. 2009 o ugotovitvi, da je 84. in 85. člen ZDR v neskladju z Ustavo RS, saj se ta določba na primer, ko delavec zahteva, da se o odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat. Take zahteve tožnik ni podal. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje na odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 234/2009 z dne 3. 6. 2009, ker se nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje, ko tožniku v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni bil omogočen zagovor.

Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (3. alinea prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami – v nadaljevanju: ZDR), ki jo je storil s tem, ko je 8. 7. 2009 na delovnem mestu pil alkoholno pijačo, ki jo je vzel delodajalcu, ne da bi jo plačal. Tožnik je bil za istovrstno kršitev (uživanja alkoholnih pijač na delovnem mestu) predhodno že opozorjen. V konkretni zadevi ni bilo potrebno, da bi bila tožniku prisotnost alkohola dokazana tudi s preizkusom alkoholiziranosti kot pri prejšnjih kršitvah. Iz izpovedi priče V. je namreč razvidno, da je tožnik nadrejeni delavki priznal, da je preostanek piva spil, to pa izhaja tudi iz njegovega zagovora in izpovedi na naroku. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnik užival alkohol na delovnem mestu, kar predstavlja kršitev delovnih obveznosti. Tako je v aktih tožene stranke (Pravila reda in discipline in Pravilnik o varovanju premoženja) določeno, da je uživanje alkohola na delovnem mestu strogo prepovedano. Prepovedano je tudi konzumiranje in iznašanje izdelkov brez predhodnega plačila, zato je utemeljen tudi očitek odtujitve oziroma neplačila pločevinke. Glede na obrazloženo je podan utemeljen odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 88. člena ZDR).

Ker razlogi, uveljavljani v pritožbi, niso podani, niti niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.