Jedro

V primeru, če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Člen 305. ZPP pravice, ki jih ima glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata ali pa senat, enači s pravicami, ki jih imata le-ta glede vzdrževanja reda tudi na drugih narokih, torej zunaj glavne obravnave, na ogledu.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se I. G., stanujočemu D., izreče denarna kazen v znesku 250,00 EUR, kar mora plačati v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka sklepa na račun Okrožnega sodišča v Kopru, kot je določno opredeljeno v izreku. Tako je odločilo, ker je, ko je sodišče 15.10.2010 opravilo mejno obravnavo na kraju samem, bil na kraju navzoč tudi I. G., sicer sin predlagateljev, in je med obravnavo v navzočnosti sodnika žalil nasprotno udeleženko z besedami: „niti centimetra vam ne bomo dali, vi gnoj“ in podobno ter še grozil (da bo že rešil zadevo, boste že videli...jaz bom prišel iz zapora). Sodišče mu je zaradi drznega in skrajno nedopustnega in povsem nesprejemljivega dejanja, kot je zapisalo, izreklo denarno kazen po prvem odstavku 304. v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse pa v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

I. G. je vložil zoper sklep pritožbo. Predlaga razveljavitev sklepa in ustavitev postopka. Odločitev je v nasprotju z določbo prvega odstavka 304. člena ZPP, saj pritožnik ni bil sodelujoč na obravnavi, to iz zapisnika, ki je javna listina, ne izhaja. Tudi ni sodeloval pri obravnavi, ni bil navzoč pri obravnavanju in navedenih besed, ki naj bi jih izrekel nasprotni udeleženki, tudi ni izrekel z namenom vplivanja na odločanje o zadevi. Sodnik je izdal uradni zaznamek, ki pa nima teže in ni povezan s to zadevo. Narok je bil neovirano zaključen, torej sodnika ni nihče pri delu oviral ali ga je žalil, če bi se to zgodilo, bi sodišče pritožnika lahko tudi odstranilo, tega ni storilo, ker očitno za to ni bilo potrebe. Za tako odločitev sodišče v tem postopku ni pristojno. Sploh pa sodišče po 303. členu ZPP skrbi za red na glavni obravnavi v sodni obravnavi in ne na ogledu. Lahko da je prišlo izven obravnavanja do izreka nekaterih besed, vendar ne groženj, kot navaja sodišče. Če je do kakega dogodka prišlo v tistem času med sosedi na kraju samem, pa je lahko to le predmet druge obravnave in ne kaznovanja v tem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

V primeru, če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Ugotovljeno je, da je pritožnik kot poslušalec bil navzoč pri obravnavi in žalil udeležence, glede na določbo prvega odstavka 304. člena ZPP je imelo torej sodišče podlago, da ga kaznuje z denarno kaznijo. Nasprotne pritožbene trditve so pravno zgrešene. Pritožba tudi spregleda določbo 305. člena ZPP, ki pravice, ki jih ima glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata ali pa senat, enači s pravicami, ki jih imata le-ta glede vzdrževanja reda tudi na drugih narokih, torej zunaj glavne obravnave, na ogledu. Iz določbe prvega odstavka 304. člena ZPP tudi jasno izhaja, da sodišče lahko v takem primeru kaznuje tudi nekoga, ki je kot poslušalec navzoč na naroku, to pa je pritožnik bil, ki tudi ne zanika, da je izrekel navedene besede. Te besede objektivno predstavljajo žalitev, zato je utemeljen izrečen ukrep denarne kazni kot disciplinski ukrep. Z izrekom te kazni sodišče namreč izvršuje svoja disciplinska pooblastila, ki izhajajo iz njegove pristojnosti, da poskrbi za urejeno obnašanje v sodnih postopkih. Vprašanje, ali je sodišče le v uradnem zaznamku zapisalo, kakšno je bilo konkretno dogajanje na naroku, ali je to vneslo v zapisnik, v konkretnem primeru nima take teže, kot meni pritožnik, saj sam ne zanika vsebine izrečenih besed. Te besede pa so očitno slišali udeleženci, tudi sodnik, zato pritožba ne more biti uspešna z navedbami, da je morebiti do kakega dogodka prišlo v tistem času med sosedi na kraju samem. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).