Jedro

Sklep o izvršbi ni v nasprotju z sodbo, na podlagi katere je bil ta izdan, saj iz te sodbe nedvoumno izhaja, da sta dolžnika dolžna plačati upnici pogodbene obresti v skupnem znesku 26.241.928,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in je bila prav zaradi izterjave te denarne terjatve predlagana in dovoljena predmetna izvršba.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov vložen zoper sklep o izvršbi.

Proti sklepu sta dolžnika vložila pritožbo, v kateri navajata, da sta z ugovorom izpodbijala sklep o izvršbi, ker je upnik vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave 4.462.500,00 SIT in glede na navedeni znesek plačal tudi takso v višini 44.625,00 SIT kot izhaja iz samega predloga, sodišče pa je dovolilo izvršbo za znesek glavnice v višini 26.241.928,00 SIT. Dolžnika menita, da je predlog v nasprotju z izvršilnim naslovom, zato ga sodišče ne bi smelo izdati. Dolžnika nadalje navajata, da je sodišče v sklepu o izvršbi naložilo dolžnikoma plačilo obresti od glavnice 23.305.916,00 SIT od 6.3.2001 in od zneska 2.936.012,00 SIT od 26.10.2001 do plačila. Navajata, da ob upoštevanju določila 376. člena OZ, obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odgovorilo na trditev dolžnikov, da je upnik uveljavljal plačilo 4.462.501,00 SIT in ne znesek 26.941.928,00 SIT. Sklep o izvršbi ni v nasprotju z sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, na podlagi katere je bil ta izdan, saj, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz te sodbe nedvoumno izhaja, da sta dolžnika dolžna plačati upnici pogodbene obresti v skupnem znesku 26.241.928,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in je bila prav zaradi izterjave te denarne terjatve predlagana in dovoljena predmetna izvršba. Res je upnica ob vložitvi predloga za izvršbo plačala takso v višini 44.625,00 SIT, vendar je sodišče dne 2.12.2005 izdalo nalog za plačilo neplačane oz. premalo plačane sodne takse za predlog za izvršbo in za sklep v znesku 217.791,28 SIT, upnica se je ravnala po navedenem nalogu in je tudi takso v navedenem znesku plačala, kar potrjujejo spisovni podatki (list. št. 7). Res je, da 376. člen OZ določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, vendar dolžnika ne trdita, da je v obravnavani zadevi vsota zapadlih, pa neplačanih obresti glavnico tudi dosegla. Ali je temu res tako, bo preizkusilo sodišče prve stopnje tekom izvršilnega postopka, saj gre za uporabo materialnega prava na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožba dolžnikov je torej neutemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).